Pisalnica
"To je uradno najboljša odločitev, ki sem jo kadarkoli naredila! IMAJO PALAČINKE!!!" je zavpila Rose v navdušenju, z rokami visoko v zraku in se skoraj v sekundi pojavila ob pladnju, s katerega je omamno dišala gora palačink. Ob pogledu na to je moj želodec odločno zakrulil. V tisočinki sekunde sem se zapodila za rozalasko.
Eno od čokoladnih palačink, natančno zvitih in za povrh politih z sirupom sem previdno, da mi čokolada ne bi stekla ven dvignila z gore in jo ponesla k ustom. Ko se je moj jezik dotaknil roba okusne palačinke in se mi je krhko testo stopilo in sladilo mi je razlilo prečudovit okus po brbončicah. Od užitka sem zaprla oči in uživala moj trenutek miru. Ko se je prvi grižljaj razkrojil in sem ga pogoltnila in željno palačinko skoraj zbasala v usta.
Takrat je Rose skoraj padla s stola. Situacija zanjo sigurno ni bila prijetna jaz pa sem skoraj zajokala od dodatne doze smeha danes. Naj vam razložim kako je do tega prišlo; Rose je na koncu palačinke začela čokolada teči ven in ko jo je poskušala obrisati je umaknila obraz od prednjega dela in tako ji je cel kup namaza padel na uniformo, kar jo je tako prestrašilo tako zelo, da se je zvrnila s klopi z krikom serijskega morilca.
Poslala mi je smrtonosni pogled, zaradi česar sem odložila palačinko na krožnik in si z roko prekrila usta raztegnjena v širok namešek. Ko sem se malo umirila sem roki dvignila nad glavo v znak predaje.
"Oprosti, oprosti, mogla bi videti svoj obraz," sem rekla v obrambo z malim nasmeškom prilepljenim na obraz in ko mi je poslala še en grd pogled sem zavila z očmi in ji podala desno roko, da bi jo potegnila gor. Hvaležno jo je sprejela jaz pa sem pripomnila: "Hvala Merlinu, da nisem edina, tako štorasta. Je lepo imeti kakšno spremembo."
Rose me je pogledala in se nasmehnila, jaz pa sem ji vrnila nežni nasmešek in obrnili sva se proti krožnikom.
(°•°)
Po Godric ve koliko časa sva se končno spravili iz Velike dvorane z želodci napolnjenimi do vrha tako zelo, da sva sklenili staviti na to, katera bo poskušala stakniti dve piti pri večerji, če nama bodo trebuhi počili če za deset sekund zadrživa velik vdih. Jaz sem seveda bila prepričana, da se to ne bo zgodilo, ampak v čarovniškem svetu nikoli ne veš. Sploh če je zraven tebe najbolj zmešana čarovnica po imenu, ki pomeni vrtnica. Resno, njeni trnji, so OSTRI. Tako da je moja presoja zdaj počasi bledela in s svojimi upi sem seveda trmasto zavzela svojo odločitev.
Tako sva se v najini spalnici, potem ko se je Rose iz umazane uniforme, ki sva jo z pomočjo Isle s parimi uroki, ki jih bova nujno potrebovali tudi v prihodnosti, odstranili madeže iz tkanine, pod Islinim budnim očesom zajeli velik vdih kisika, ogljikovega dioksida, dušika in Merlin ve katerih plinov še. Zadržala sem dih in poslušala Islo šteti: "Ena misisipi, dva misisipi..." Spremljal me je čuden občutek in postajala sem vse bolj živčna, zato sem ko sem zasliašala Islo reči deset, z največjim veseljem izdihnila zrak in nervozo z njim.
Začela sem delati velike vdihe in izdihe, da sem dobila nazaj dozo kiska v kri, a ne preden sem Rose podarila vražji nasmešek. Ta se mi je v odgovor namrdnila.
Isla je prekinila najino boljščanje druge v drugo z popolnoma drugačnimi obrazi, ko je s pogledom ošvrknila uro.
"Če se ne motim je danes glede na to, da je torek pri vas prva ura Uroki, kajne?"
Najina pogleda sta za sekundo še ostala na prejšnjih mestih, potem pa sva jih zalepili na Islo ter ji pokimali.
"Potem pa vzemita torbi in pojdita, če nočeta zamuditi. Pa pozdravita Lily in Lavender v mojem imenu. Videla sem ju danes zjutraj, pa sta šli samo skočiti po rogljičke v Veliko dvorano potem pa sta odhiteli v knjižnico," je pripomnila, medtem ko sva midve sledili njenim navodilom in že stali ob vratih, ko je zaključila vse skupaj.
------------
Ja ja, saj vem kaj sem rekla in dajem vam vso pravico, da v komentarjih poveste kako razočarani ste nad zamudnjikom. Upam da ste vseeno vživali ker jaz ob pisanju definitivno sem. Tole je še en del Svetlobe, ki sem jo sedaj na novo prenovila v Razpotje, tako da tisti ki spremljate to tudi na Wattpadu: https://www.wattpad.com/story/216843902-razpotje-%E2%86%A3r-a-b-fanfiction btw to poglavje bo objavljeno do konca tega dne :)
P. S.: Prej nisem mogla pisati, ker smo imeli seminarsko nalogo, 2 prezentaciji (še vedn ju moram narediti), za učiti se... Veliko dela na kratko.
Eno od čokoladnih palačink, natančno zvitih in za povrh politih z sirupom sem previdno, da mi čokolada ne bi stekla ven dvignila z gore in jo ponesla k ustom. Ko se je moj jezik dotaknil roba okusne palačinke in se mi je krhko testo stopilo in sladilo mi je razlilo prečudovit okus po brbončicah. Od užitka sem zaprla oči in uživala moj trenutek miru. Ko se je prvi grižljaj razkrojil in sem ga pogoltnila in željno palačinko skoraj zbasala v usta.
Takrat je Rose skoraj padla s stola. Situacija zanjo sigurno ni bila prijetna jaz pa sem skoraj zajokala od dodatne doze smeha danes. Naj vam razložim kako je do tega prišlo; Rose je na koncu palačinke začela čokolada teči ven in ko jo je poskušala obrisati je umaknila obraz od prednjega dela in tako ji je cel kup namaza padel na uniformo, kar jo je tako prestrašilo tako zelo, da se je zvrnila s klopi z krikom serijskega morilca.
Poslala mi je smrtonosni pogled, zaradi česar sem odložila palačinko na krožnik in si z roko prekrila usta raztegnjena v širok namešek. Ko sem se malo umirila sem roki dvignila nad glavo v znak predaje.
"Oprosti, oprosti, mogla bi videti svoj obraz," sem rekla v obrambo z malim nasmeškom prilepljenim na obraz in ko mi je poslala še en grd pogled sem zavila z očmi in ji podala desno roko, da bi jo potegnila gor. Hvaležno jo je sprejela jaz pa sem pripomnila: "Hvala Merlinu, da nisem edina, tako štorasta. Je lepo imeti kakšno spremembo."
Rose me je pogledala in se nasmehnila, jaz pa sem ji vrnila nežni nasmešek in obrnili sva se proti krožnikom.
(°•°)
Po Godric ve koliko časa sva se končno spravili iz Velike dvorane z želodci napolnjenimi do vrha tako zelo, da sva sklenili staviti na to, katera bo poskušala stakniti dve piti pri večerji, če nama bodo trebuhi počili če za deset sekund zadrživa velik vdih. Jaz sem seveda bila prepričana, da se to ne bo zgodilo, ampak v čarovniškem svetu nikoli ne veš. Sploh če je zraven tebe najbolj zmešana čarovnica po imenu, ki pomeni vrtnica. Resno, njeni trnji, so OSTRI. Tako da je moja presoja zdaj počasi bledela in s svojimi upi sem seveda trmasto zavzela svojo odločitev.
Tako sva se v najini spalnici, potem ko se je Rose iz umazane uniforme, ki sva jo z pomočjo Isle s parimi uroki, ki jih bova nujno potrebovali tudi v prihodnosti, odstranili madeže iz tkanine, pod Islinim budnim očesom zajeli velik vdih kisika, ogljikovega dioksida, dušika in Merlin ve katerih plinov še. Zadržala sem dih in poslušala Islo šteti: "Ena misisipi, dva misisipi..." Spremljal me je čuden občutek in postajala sem vse bolj živčna, zato sem ko sem zasliašala Islo reči deset, z največjim veseljem izdihnila zrak in nervozo z njim.
Začela sem delati velike vdihe in izdihe, da sem dobila nazaj dozo kiska v kri, a ne preden sem Rose podarila vražji nasmešek. Ta se mi je v odgovor namrdnila.
Isla je prekinila najino boljščanje druge v drugo z popolnoma drugačnimi obrazi, ko je s pogledom ošvrknila uro.
"Če se ne motim je danes glede na to, da je torek pri vas prva ura Uroki, kajne?"
Najina pogleda sta za sekundo še ostala na prejšnjih mestih, potem pa sva jih zalepili na Islo ter ji pokimali.
"Potem pa vzemita torbi in pojdita, če nočeta zamuditi. Pa pozdravita Lily in Lavender v mojem imenu. Videla sem ju danes zjutraj, pa sta šli samo skočiti po rogljičke v Veliko dvorano potem pa sta odhiteli v knjižnico," je pripomnila, medtem ko sva midve sledili njenim navodilom in že stali ob vratih, ko je zaključila vse skupaj.
------------
Ja ja, saj vem kaj sem rekla in dajem vam vso pravico, da v komentarjih poveste kako razočarani ste nad zamudnjikom. Upam da ste vseeno vživali ker jaz ob pisanju definitivno sem. Tole je še en del Svetlobe, ki sem jo sedaj na novo prenovila v Razpotje, tako da tisti ki spremljate to tudi na Wattpadu: https://www.wattpad.com/story/216843902-razpotje-%E2%86%A3r-a-b-fanfiction btw to poglavje bo objavljeno do konca tega dne :)
P. S.: Prej nisem mogla pisati, ker smo imeli seminarsko nalogo, 2 prezentaciji (še vedn ju moram narediti), za učiti se... Veliko dela na kratko.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!
P.S. čestitke za 120 sledilcev na wattpadu! vesela sem, da sem lahko ena izmed njih:relaxed:.
P.S. čestitke za 120 sledilcev na wattpadu! vesela sem, da sem lahko ena izmed njih:relaxed:.
2
Awww hvala ti! Si prebrala potem tisto obvestilo ki sem ga včeraj objavila, huh?
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super je
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
bravo fora s pslacinko je bila ful dobra
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
care kdaj pa boš napisala nadaljevanje božične zgodbe na wattpadu?
Lp,Sofa:peace::hibiscus:
Lp,Sofa:peace::hibiscus:
1
Moj odgovor:
Zmedena_10
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Odnos s prijateljem, ki pomeni malo več kot prijatelj
Živjo!
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Vprašanje
Koliko strani naj ima moda v Pilu?
4 strani kot zdaj
(110)
2 strani, ena stran za punce in ena za fante
(113)
2 strani za punce, fantov moda itak ne zanima
(62)
Vseeno mi je, mode ne pogledam
(35)
