Pisalnica - Tejino razburljivo življenje 4. del

Živjo! Zagotovo ste že nestrpno pričakovali nov del in tukaj je! Uživajte v branju! :smiley:

Prebledela sem. Pogoltnila sem slino ampak mi ni iz ust uspelo spraviti niti glasu. Nestrpno sem se prestopala iz ene noge na drugo ter komaj čakala, da bo tega “usodnega” dotika kdaj konec. Najraje bi z mislimi skočila na počitnice, ter se vrnila čez tri mesece, ampak so okoliščine prav čudne. Takrat me je ogovoril neznan človeški glas. Sklepala sem, da gre za moškega, jaz pa, kot veste, ne maram fantov. A radovednost je bila premočna. Sama sebi sem hotela dokazati, da nisem navadna mevža, ampak nekaj več. Sunkovito sem se obrnila na petah tako, da sem tega "moškega'' videla naravnost v obraz. Nihče ni spregovoril, le gledala sva se, kot stara znanca. Ozrla sem se v njegove svetlo modre oči in takrat se je zgodilo nekaj skoraj da ne, čarobnega.

Zaneslo me je v zgodnje otroštvo, kar naenkrat sem bila z mislimi v neznani porodnišnici. Srce mi je bilo kot še nikoli, kot bi me želelo izdati. Prizor me je zelo pritegnil in navdušeno sem mu sledila naprej. Okrog dojenčka (najbrž sem bila to jaz) so se zbirali ljudje v črnem. Kar malce strah me je postajalo ob misli na to, da so me takoj po porodu začeli obiskovati neki čudni neznanci, sploh pa so izgledali nenaravno srhljivo. Opazila sem tudi nekaj sočnih zanimivih podrobnosti, ki so se mi zdele nekam nenavadne za ljudi. Vsak je imel v svojem levem žepu dokaj priročne črne jakne paličico in ni mi ušlo tudi neko znamenje na roki. Mar so to člani istega reda in morajo biti oblečeni po določenih navodilih?

Vse se je končalo s tem vprašanjem, saj me je sila potegnila nazaj v realnost. Kar pomežikniti sem morala, da sem se spet navadila na temno jamo. Pogledala sem tistega fanta, ki me je le zdolgočaseno pogledal ter na hitro rekel: “Za danes bo dovolj, mlada dama.” A jaz sem v tistem kratkem glasu slišala kot odprtje vrat v nebesa. Zbudila sem se iz sanjarjenja in že sem videla, kako tisti fant s hitrimi koraki približuje neki votlini. Nisem prav dolgo razmišljala, pognala sem se za njim in ker imam dobro kondicijo mi ga je uspelo dohiteti. Zgrabila sem ga za njegov črn plašč, ter ga srepo pogledala. "Tako hitro se mi pa že ne boš izmuznil'', so besede kar prekipevale iz mojih ust. “Mar te doma niso naučili vljudnosti?” vpije fant. "Kdo si ti in kaj pričakuješ od mene?'' sem odrezala. Močno me je stisnil za roko, potem pa se ne spomnem ničesar več. Vem, da mi je postalo slabo in možgani so mi kar lezli skupaj.

Znašla sva se v drugem kraju. Pristala sva v majhni zeleni soteski, vendar je ta njen čar odganjala močna nevihta, ki je divjala. Nič več mi ni bilo jasno. Kot, da presenečenja še ni bilo konec, je fant začel sproščeno govoriti. "Teya Malfoy, dobrodošla med nami, čarovniki! Tista jama je izhod iz bunkeljskega sveta. O, ja, nisem se ti še predstavil, vendar si zame slišala že prej. Pomežiknil mi je. :wink: Jecljavo (to mi ni podobno, kar izgubila sem dar govora) sem ga vprašala: “Mar si ti, moj starejši brat?” Tak odutež pa že ne more biti moj brat. Skoraj neopazno je prikimal in ustnice narahlo razpotegnil, kar bi lahko pomenil celo droben nasmešek. Hotela sem ga že vprašati, kaj se je zgodilo dve minuti nazaj, a sem si raje premislila. Bom že kdaj drugič izvedela, poleg tega pa, prvi vtis je najbolj pomemben. :smiley: Še vedno je lilo kot iz škafa, ter iz mojih las je kar teklo. "Najbrž ne bova le stala tukaj in čakala?'', sem ga potihem vprašala. Dreco pa: "Oh, trmoglavka, še dovolj priložnosti bo, da spoznaš naš svet. Kam se ti tako mudi?''. Je resen, vpraša me, kam se ti tako mudi. Halo? Sem me je pripeljal in sedaj pričakuje, da bom le mirno sedela, ko kakšen majhen ubogljiv polizan kužek? Od mene tega že ne bo dobil. Ozrla sem se okrog sebe in, ko sem zagledala avtobusno postajo, se mi je kamen odvalil od srca in olajšano sem stekla tja. Nisem želela biti mokra, kot goba, ki jo v šoli ožame učiteljica. Dreco je začel teči proti meni in nekaj kričal, a ga nisem več slišala, saj je vse preglasila močna strela, ki je udarila nedaleč (če ocenim, 3km) stran. Oh, še zdaj me boli v ušesih.

Vam je bil nov del zgodbe všeč? Upam, da, saj sem se zanj res močno potrudila! Lep dan še naprej! :smiley: