Pisalnica
Ozirala se je, da bi ga našla, a ga ni. Očitno se pokaže samo zjutraj.
»A si dobro?« jo je vprašala Hana, ko je videla, da se ozira v prazno.
»Našla sem otok. Špičast in črn. Daleč je. A zdaj so ga prekrile meglice.«
»Uuuuu. Sliši se, kot legenda o Črnem otoku. Prikazal naj bi se le ob sončnem vzhodu, potem pa naj bi ga prekrila megla,« je bila vznemirjena Hana.
»Lahko poveš več?«
»Več ne vem. Več bi vedel stari svetilničar Johan,« je blebetala Hana. »Baje so bili na tem otoku razbojniki, ki so speljali ladje na čeri in jim potem pokradli bogastvo. Potem pa je nekomu uspelo priti mimo in je zgradil svetilnik, otok pa je izginil za meglicami. Zdaj ga zelo redko vidijo.«
»Ga lahko obiščeva?« je vprašala Tara. Takrat je k njima prišel Edgar, ki je vse slišal.
»Zraven grem,« se je ponudil. Hana je skomignila.
»Jaz ne grem. Ta starec je v redu, ampak… nooo, malo nor je,« je pojasnila. »In ne mara me.«
»Potem greva pa sama,« je rekel Edgar. Tara je zavila z očmi. Lucija se je obrnila k njima.
»Poznam to legendo. A ne več, kot Hana,« je povedala. »Zato grem zraven. Zanima me.«
»Hej Luka!« je zaklical Edgar.
»Kaj?«
»A greš z nami do strega svetilničarja?« je vprašal Edgar.
»Zakaj?«
»Poslušat staro legendo!«
»Prav. Naj bo,« se je nejevoljno stinjal Luka. Takrat so prišli do plaže. Edgar in tom sta stekla naprej in poiskala primerno veliko senco pod drevesom.
»Tukaj!« sta zaklicala, ko sta jo našla. Ostali so stopili tja. Dekleta so postavila na tla podlogo, da se niso zbodli na iglice. Bili so sami. Potem so stekli na kamnit pomol. Edgar in Tom sta v užitku skakala v vodo, dekleta pa so še čakala. Luka se je nestrpno prestpopal z noge na nogo in imelo ga je, da bi jo ucvrl nazaj pod drevo. Samo potem bi izpadel, kot strahopetec. Tedaj ga je Edgar povlekel za roko. Luka je začutil, da je v vodi in zajela ga je panika. Tega sicer ni pokazal. Saj je znal plavati, samo… tu so bile RIBE. Začel je dregetati po celem telesu in dobil vrtoglavico. Oprijel se je pomola.
»A so dobro?« ga je vprašal Edgar. Luka je pokimal, a je vedel, da mora iz vode. Skušal se je potegniti ven, a je bil preveč omotičen, da bi zmogel.
»A si dobro?« jo je vprašala Hana, ko je videla, da se ozira v prazno.
»Našla sem otok. Špičast in črn. Daleč je. A zdaj so ga prekrile meglice.«
»Uuuuu. Sliši se, kot legenda o Črnem otoku. Prikazal naj bi se le ob sončnem vzhodu, potem pa naj bi ga prekrila megla,« je bila vznemirjena Hana.
»Lahko poveš več?«
»Več ne vem. Več bi vedel stari svetilničar Johan,« je blebetala Hana. »Baje so bili na tem otoku razbojniki, ki so speljali ladje na čeri in jim potem pokradli bogastvo. Potem pa je nekomu uspelo priti mimo in je zgradil svetilnik, otok pa je izginil za meglicami. Zdaj ga zelo redko vidijo.«
»Ga lahko obiščeva?« je vprašala Tara. Takrat je k njima prišel Edgar, ki je vse slišal.
»Zraven grem,« se je ponudil. Hana je skomignila.
»Jaz ne grem. Ta starec je v redu, ampak… nooo, malo nor je,« je pojasnila. »In ne mara me.«
»Potem greva pa sama,« je rekel Edgar. Tara je zavila z očmi. Lucija se je obrnila k njima.
»Poznam to legendo. A ne več, kot Hana,« je povedala. »Zato grem zraven. Zanima me.«
»Hej Luka!« je zaklical Edgar.
»Kaj?«
»A greš z nami do strega svetilničarja?« je vprašal Edgar.
»Zakaj?«
»Poslušat staro legendo!«
»Prav. Naj bo,« se je nejevoljno stinjal Luka. Takrat so prišli do plaže. Edgar in tom sta stekla naprej in poiskala primerno veliko senco pod drevesom.
»Tukaj!« sta zaklicala, ko sta jo našla. Ostali so stopili tja. Dekleta so postavila na tla podlogo, da se niso zbodli na iglice. Bili so sami. Potem so stekli na kamnit pomol. Edgar in Tom sta v užitku skakala v vodo, dekleta pa so še čakala. Luka se je nestrpno prestpopal z noge na nogo in imelo ga je, da bi jo ucvrl nazaj pod drevo. Samo potem bi izpadel, kot strahopetec. Tedaj ga je Edgar povlekel za roko. Luka je začutil, da je v vodi in zajela ga je panika. Tega sicer ni pokazal. Saj je znal plavati, samo… tu so bile RIBE. Začel je dregetati po celem telesu in dobil vrtoglavico. Oprijel se je pomola.
»A so dobro?« ga je vprašal Edgar. Luka je pokimal, a je vedel, da mora iz vode. Skušal se je potegniti ven, a je bil preveč omotičen, da bi zmogel.
Moj odgovor:
Strah me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
1.4- zgodilo se je nekaj groznega pomagate!
Danes je bil 1.4 in mi smo hotl prenkat učitla in eni si mize zlagal jst sm pa na učiteljevem računalniku izklopila par kablov. Kao za foro. No in učitelj je bil jezen in je govoru da pač mize so naš del učilnice miza in rač. sta pa njegova in pol je spraševal kdo je bil pa noben ni nc reku in je poli normalno nadaljeval z uro. No in pol kasneje so me eni sošolci zatožli in rekli da sem bla jst in učitl je povedu razredniku in jim ni verjel ker sem jst kao pridna in to leto in nasploh nimam nobenih upisov v easistenta in je reku da se bo s tem ukvarju jutr. In en kabl se je kao neki poškodoval in bo treba novega kupit in je reku da ga bo kupu un k je to naredu. In mene je FUL strah ker pač nisem hotla nič slabega ane. In pol bom mogoč dubla ukrep in bojo moji starši z znorel pa še un kabl je pomoje dost drag. In pač nevem kaj naj naredim. Prosim pomagiteeeeeee!
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(62)
Vesela šola me ne zanima.
(102)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(182)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(69)
