Hej! Objavljam 5. del zgodbe. Upam, da vam bo všeč :) Na začetku je konec 4. dela.
Lp, Catbook

Približal se mi je in me opazoval. »Ali je kaj narobe?« sem vprašala. »Ne,« je odgovoril, se mi še bolj približal in me že skoraj poljubil, ko sem slišala šumenje bližnjega grmička. Kar naenkrat pa sem slišala kričanje Klare Karolini, ki je bila 40 metrov stran od nje: »Glej Kristjana in Elo, kako sta luštkana skupaj!!!!!!!« Ko sem se že hotela obrniti proti njima je Kristjan rekel: »Ummm... Ali moraš oditi?« Videla sem njegove žalostne oči. »Ne. Dajva jima nekaj za gledat,« sem rekla. Poljubila sva se, medtem pa sem res pazila na svoje podočnike, da ga ne bi ugriznila. Ugotovila sva, da imava veliko skupnih stvari. Vem, da je to za prvi zmenek čudno, a jaz sem to že videla v prihodnosti- vprašal me je, če bi lahko bila skupaj. Pritrdila sem mu in temu je sledil dolg objem....

Priznati moram, imela sem že dovolj kričanja Klare in Karoline, zato sem morala nekaj ukreniti. Začela sem: »Kristjan, res oprosti, ampak moram oditi.« »Saj razumem, samo nekaj me zanima... si ju ti povabila sem?... Ker te je bilo strah, kaj se bo dogajalo?« je vprašal Kristjan. Odgovorila sem: »Ne, ker, če bi, misliš, da jima ne bi naročila naj ne bosta v najinem vidnem polju in naj ne kričita?« »Ok, ja, to je res...,« mi je odgovoril. Oba sva se nasmejala, se še zadnjič poljubila in odšla vsak v svojo pot. Stopala sem po travi, nekaj listja je hreščalo pod mojimi nogami. Zagledala sem prijateljici, kako se pogovarjata in celo ne kričita. Pozdravile smo se. »Povej čisto vse!!!!« je rekla Klara. »Ok.......« po eni dolgi razlagi se je oglasila Karolina: »A je bilo res tako težko?« »Ne,« sem odgovorila. Naslednji dan sem se s Kristjanom srečala v šoli- no, res nepričakovano... Kot vsak dan se je pogovarjal s svojimi prijatelji, danes pa mi je pomignil, naj pridem k njemu. V normalni človeški hoji sem odšla do cilja. To zveni res dramatično. Kakorkoli... objel me je prek rame in prijateljem rekel: »Hvala, ker ste me prepričali... To je moja punca, Ela, najlepša punca na svetu, kar si je lahko zaželiš.« Prebrala sem jim misli in dejansko so bili malo ljubosumni. Mislila sem si: »Zadnja stvar, ki jo trenutno potrebujem je, da začnejo za mano teči prijatelji mojega fanta.« Popoldne sem želela staršema povedati resnico o Kritjanu. Vedela sta, da mi je všeč, nista pa še vedela, da sva par- no, razen, če sta brala moje misli, samo to bi čutila (še ena izmed kul moči). Odprla sem vrata poklicala starša, jih posedla na kavč, jima vse razložila... Njuna reakcija je bila res nepričakovana... Mami je rekla: »Čestitke!! Res sem vesela zate« Nadela sem si presenečen pogled in rekla: »Hvala, nisem pričakovala tako pozitivnega odziva. Kaj pa ti, ati?« Ati je odgovoril: »Misliš, da bo to funkcioniralo, glede na to, da je on človek?« »Upam, da,« sem odgovorila. Meseci so tekli, OK, DOVOLJ PRAVLJIC! Ne živim v njej, zato bom nadaljevala drugače... Po nekaj mesecih, ko sva bila s Kristjanom že parček leta, je prišel čas končevanja šolskega leta je bil čas za njegov maturantski ples. Prosil me je, če bi bila njegov zmenek in seveda sem potrdila. Po vseh napornih vajah je prišel dan zame in predvsem Kristjana. Stopila sva na plesišče. Imela sem oblečeno pastelno modro obleko, on pa je bil oblečen skladno z mano- črn »smoking« in pastelno modro kravato. Zrla sva si v oči ter objeto plesala. Na koncu zadnje pesmi pa se je zgodilo nekaj res nepričakovanega....

Upam, da ti je bilo branje všeč :) Vesela bom vsakega komentarja :) Lp, Catbook:smiley_cat: