Evoo drugi deuuu

Scena se zamenja: Vova, trije fantje in dve punci stojijo zraven zidu, podajajo si flašo.
TIA: počasi pride do Vova in ga od zadaj objame.
VOVA: se presenečeno obrne, ko pa vidi, da je Tia jo objame nazaj. Želel sem, da spoznaš mojo družbo zato sem povabil še njih.
TIA: ga nežno sune v ramo. Če boš tako nadaljeval, bom dobila vtis, da hočeš, da tole pokaže nase in nanj postane resno
VOVA: stopi čisto blizu. Mogoče se tvoj vtis ne moti...
TIA: globoko zajame sapo, nagne glavo nazaj in razpre ustnice.
VOVA: stopi še malce bližje in jo prime za brado.
VOVIN PRIJATELJ: Nam jo boš že predstavil ali kaj?
VOVA: se nasmehne in povleče tio za roko. Ja no, kok si pa ti neučakan.
TIA: se sramežljivo zahihita in pomaha v smer družbe.
VOVA: To je Tia, moja... pogleda Tio.
TIA: prijateljica
VOVA: pokima. Ja. Moja prijateljica.
NINA: se zareži. Ne za dolgo... Ko vidi Vovin pogled, poskuša smeh skriti s kašljem.
VOVA: zarenči. Aaaaaahg. Nina nehaj no tega ti ne bo uspelo uničiti. Se obrne k Tii.
To je Nina. Tisti tamle je Tim.
TIM: pomaha.
VOVA: Tisto je Luka
LUKA: zdolgočaseno. Živjo.
VOVA: Tisto je Jakob.
JAKOB: ji poda roko
VOVA: In to je Nuša.
NUŠA: zacvili. O moj bog! Komaj čakam, da te bolje spoznam, cel teden sem poslušala samo o tebi. Jo povleče proti izhodu, navidezno se pogovarjata, gresta dol z odra.
VOVA: vzdihne. Kaj pa je vam danes? Po navadi bi me do zdaj že zasuli z uprašanji.
TIM: dvigne flašo. Stari nimamo vsi take sreče kot ti, oziroma jo tisto malo kar jo še imamo zdaj utapljamo v alkoholu.
VOVA: zavije z očmi, zmaje z glavo, pograbi flašo in spije požirek.
JAKOB: Komaj dvigne glavo. Koliko je stara?
VOVA: želi ravno odpiti še en požirek, a se ustavi. osemnajst. Naredi požirek.
JAKOB, TIM in LUKA: hkrati dvignejo glavo, zdaj imajo že več zanimanja.
LUKA: Kaj nisi prej povedal? Zastoka. Bil bi prijaznejši
JAKOB in TIM: pokimata
VOVA: Luko nežno odrine. Stari ravno zaradi tega ti nisem povedal. Da ti ne bi prišlo na pamet, da si prijazen do nje samo, da ti bo potem kupila alkohol.
LUKA: se namršči. Pusti mi, da se saj zabavam.
VOVA: Nikoli ti ne težim, to veš ampak, ko pa pride do nje ne bom premikal mej zate.
LUKA: prekriža roke na prsnem košu in mu iztrga flašo iz rok, tik preden naredi požirek še reče: Še do nobene nisi bil tako zaščitniški, glej, da bo tega vredna.
VOVA: zavije z očmi. Luka ne vrti se svet okoli tebe. In ja vredna je tega. Zaslužila si je vsak delček mene.
LUKA: ga grdo pogleda. Vem, da se ne. Pravim le, da bodi previden, kljub temu, da se zdaj vse zdi perfektno. Čas bo mogoče pokazal drugače.
TIA in NUŠA: prideta nazaj na oder in se glasno hihitata. Tia na kratko objame Vova, Tia pa se vrže v objem Luki.
VOVA: vzame flašo, ki mu jo moli Luka. Mhmmm, mislim, da bi nekdo lahko uporabil svoj nasvet. se obrne k Tii. Kaj sta počeli? In kaj je bilo tako smešno?
TIA: Nuša mi je malo povedala o tvoji preteklosti, kako si dejansko padel prvi letnik. Ga strogo pogleda nato pa pomigne še na steklenico. Moral bi nehat, to ubija možganske celice. Mu vzame steklenico iz rok in naredi dolg požirek.
VOVA: se nemuzne. Delal se bom kot, da mi nisi hkrati rekla, da bi moral nehat piti in hkrati skoraj popila pol steklenice.
TIA: Jaz pa se bom delala, kot, da nisi pozabil, da sem jaz polnoletna ti pa ne.
VOVA: Fer. Vseeno to ne gre skupaj. Da mi pridigaš in narediš isto.
TIA: Navadi se. Tako je pač svet narejen. Nekdo ti da nek nasvet nato pa sam zabrede prav tja, kamor si ti padel pred njim.
VOVA: Vav. Res veliko veš o ljudeh. Pomoje bi bila dober psiholog.
TIA: ga postrani pogleda in se nasmehne. Veš tudi sama sem razmišljala o tem poklicu. Prav rada bi drugim pomagala, čez težave, ki sem jih morala prebrodit tudi sama.
VOVA: Vidiš, zato šolski sisitemi niso v redu. Zaradi točk nisi mogla priti na gimnazijo, iz srednje šole pa ne moreš na filo faks. Zaradi točk, je naša država na izgubi za eno boljših psihologinj
TIA: Se žalostno zasmeje. Mi že ni usojeno. Ampak se strinjam s tabo. Šolski sistemi niso vredu. Po drugi strani pa, če se postaviš v njihovo kožo, je to edini pameten načij izbiranja učencev ob prevelikem vpisu. Vsaka šola si želi imeti boljše povprečje pri maturah. In to lahko dosežejo tako, da postavijo omejitev pri točkah.
VOVA: Vidiš zato bi bila dober psiholog. Na situacijo znaš pogledati nepristransko, pa čeprav si vanjo vključena. Jaz nikoli nisem mogel pogledat na to iz strani šole. Vedno se mi je zdelo krivično, da so ocene merilo za vpis v srednje šole. Ni se mi zdelo pravično, da imajo drugi starše, ki jih motivirajo in jim pomagajo, da ne zbluzijo že na začetku svojega življenja. Spije požirek iz steklenice. Meni tega nihče ni omogočil. Nihče se ni ubadal z mano, za njih sem bil vedno zafuran in nihče tega ni niti poskušal spremeniti.
TIA: Ja, saj to. Z nami, zafuranimi otroci se nihče noče ukvarjati. Vsi se le zgražajo nad nami in nas pomilujejo. Žalostno pogleda, vzame ponujeno steklenico in odpije požirek.
VOVA: Včasih se sprašujem zakaj sploh počnem to. Zakaj pijem? Zakaj se tako močno želim oddaliti od realnosti?
TIA: Ker te nanjo nihče ni pripravil. To je delo staršev in če jih nimaš, oziroma jim je dokaj vseeno zate, te nihče ne pripravi na vse kar še sledi. Zato iz tega poskušaš pobegniti. Najhitrejši način je pač alkohol.
VOVA: Veš, ko sem bil majhen je bil alkohol pri nas doma edina stvar, ki je bila meni prepovedana. Mamo je večinoma brigalo zame, ampak glede tega ni popuščala. Ko sem odraščal je to postala edina stvar, ki sem se je bal. In ker je nikoli nisem mogel dobiti kot mali, se nisem zavedal kako lahko jo je dobiti. Kako je alkohol dostopen. Mislim, da sem v to zapadel ravno zaradi tega. Ker je imelo čar prepovedanega. Nikoli mi nič ni bilo prepovedano. Le to. In blazno sem si želel narediti nekaj prepovedanega. Na žalost takrat nikogar več ni skrbelo zame ali za to kakšno sranje bi lahko naredil. Vbistvu je prav žalostno.
TIA: ga močno objame. Mene skrbi zate.
VOVA: jo poljubi na lase. In mene zate.
LUKA: Joj no a lahko nehata s to romantiko? Slabo mi postaja.
TIA: zavije z očmi. Saj ne, da si ti prej skoraj zadušil Nušo z objemom.
LUKA: To je drugače. Ona je moja. Ljubeče pogleda proti Nuši. Pri vama je to čisto drugače. Se namrdne. Izgleda ogabno.
NUŠA: se zasmeje. Pusti jima, da uživata.
VOVA: Ja Luka. Pusti mi, da končno enkrat uživam.
LUKA: zavije z očmi. Potem grem pa tudi jaz uživat. Prime Nušo za roko in jo odpelje z odra.
NUŠA: se zahihita in se mu prepusti.
VOVA: Ta je pa res naporen.
TIA: se zasmeje in zmaje z glavo. Fantje, fantje,...
VOVA: dvigne obrv.
JAKOB: Jaz moram iti. Se vidiva na treningu
TIM: Jaz mam tut trening. Se obrne k Vovi. Se vidiva zvečer.
VOVA: pokima.
TIA: Tudi jaz bom morala počasi iti. Vstane, nato pa se opoteče in se vsede nazaj. Ali pa bom še sekundo počakala.
VOVA: se pijano zasmeje. V mojem objemu. Razširi roke.
TIA: se namesti med njegove roke, tak, da je s hrbtom obrnjena proti njemu.
Nekaj trenutkov tako obsedita.
TIA: zdaj pa moram res iti.
Oba vstaneta in se še enkrat objameta.
VOVA: čau čau.
TIA: se nasmehne in pomaha.