To je nov del! Spodaj je glede novega dela tudi manjše nagradno vprašanje. Več izveste spodaj. Najboljši odgovor bom nagradila.

Nick, ki je spredvidel moje dejanje je odkimal z glavo. Kimanju z glavo ne bom nasprotovala. Šla bom kasneje. Ponoči ko bodo vsi pospali. Preobrazba je namreč minila šele pred dvema dnevoma. Morda imam še kaj volčjega nagona in bom lažje tekla. Amapak to ni spredvideno. Hope me je pogledal, kot bi mu naredila nekaj strašnega:
»Kar sanjaj, nič ne boš obirala!«
Raje bi odgovorila ”bomo še videli” ampak potem se bo on sam postavil pred moje ležišče in me varoval da ne bom odšla. To bi poslabšalo trenutni položaj. Po adrugi strani me je pa zanimalo, zakaj jima to ni všeč. Naša jama je vendar blizu prepada, ko bi ”ugasnila” svojo nesmrtno življenjsko silo, bi se lahko takoj vrnila! Firbec me je matral, bi rekel moj...Rekla bi oče, ampak če je pravi oče mrtev lahko rečem laž? Nehajmo filozofirati.
»Zakaj se tako bojita?«
Hope in Nick sta ravno vstala iz štorov na katerih smo sedeli a sta se usedla nazaj. Hope si je mel roke, Nick pa oči. Bila sta živčna. Tega očitno nista povedala še nikomur. Eden je bil bolj živčen od drugega. Kot bi stavila kdo je lahko bolj nervozen. Živa mora. Pomenljivo sem ju pogledala, da si je Hope vendarle upal odpreti usta:
»Ker so tam Beli volkovi.«
»In kaj ti naredijo tile Beli volkci?«
»Hally! S tem ni šale!«
»A da ni?«
Zasmejala sem se in pomežiknila Hopeu. Ponavadi se je ob tem zasmejal. Le če se je hecal. Ta trenutek pa je ostal resen in nepremičen. Strašljivo in obupno. Če človek...pardon, volkodlaku...še enkrat pardon, tropu volkodlakov že vse življenje preži nevarnost vodnik pa tega ne pove, je preprosto OČITNO da je vodnik prismojen do konca. Nazadnje sem vprašala:
»Če ni šale s temi Belimi, kaj ti naredijo?«
»Ah, nič posebnega. Ujamejo nedolžnega volkodlaka, ki ima kakršnekoli moči in...«
»STOJ! Boš rekel da nisem edina, ki želi k odrešilnim jagodam?«
»Nooo....«
Pa smo bili spet tam. Ob prvi skrivnosti je razkril drugo, ki ga je spravila v zadrego in...Od Hopea se ne bo nič več dalo izvleči. Zato sem zdravniku pomignila s roko naj mi pove kaj več, češ da je Hope trenutno nezanesljiv.
»Veliko jih je z posebnimi močmi. Ampak ne z enakimi kot ti. Imajo super hitrost, letenje, supermoč in tako dalje. Beli volkovi tako stražijo ob prepadu, kajti tiste jagode pomagajo vsem z njihovimi supermočmi. Potem jih seveda ujamejo in...kot je rekel Hope. Zaprejo te v nepredušno komoro, kjer ti vzamejo vsakršne moči.«
Stresla sem se. Zdaj sem razumela. Nič čudnega da Hope noče da grem tja. Jaz imam še boljšo, kaj boljšo NAJboljšo moč kar jih je. Če se do njih dokopljejo tisti Beli volkovi...Ob tej misli sem zadrgetala. Ampak po drugi strani...Potem posebneži dosežejo konec njihovih supermoči, ni res? Potem so dosegli kar so želeli! Ali pa če pri tem...
»Ali umrejo?«
»Kdo, posebni volkodlaki?«
»Ja.«
»Ja, umrejo. Zaradi pomanjkanja kisika.«
Ahh ti groza! Če umrejo potem...Njihove supermoči bi jim potem prav prišle. Lahko bi s svojo hitrostjo pobegnili, lahko bi s svojim letenjem odleteli...Pa so si želeli odstraniti supermoči...Z rokama sem se objela, kot bi hotela svojo posebnost skriti in jo zavarovati. Nickova pripovedka mi je odprla oči. Nikoli nočem umreti. Vsaj ne na tak način.
»A kdaj pridejo tudi v jame in jih ugrabijo kar tako?«
»Tudi. A le ob teh priložnostih, da vedo za volkodlakovo supermoč.«
»Pa so to res volkovi ali...?«
»Niso. To so nekakšni...Ti bom razložil skozi legendo. Veš, Hally, nekoč si je nek volkodlak zaželel biti vsemogočen. Da bi imel vse supremoči. Naprimer spreminjanje oblike, letenje, moč. Ujel je volkodlaka z dvema sposobnostima. Tvojega praprapradedka, ki je imel poleg nesmrtnosti tudi moč spreminjanja oblike. Zaprl ga je v nedodelano komoro in jo sprožil. Moči tvojega dedka, so se pretekle v volka, ampak mu ni uspelo. Ves dogodek bi moral steči točno ob polni luni, ob preobrazi. Ampak je bil prepozen. Začel se je spreminjati v volkodlaka, moči tvojega dedka pa so se še naprej pretakale vanj. Takrat je ravno razmišljal o volkih, in zato se je namesto v volkodlaka spremenil v veličastnega belega volka z rdečimi svetlečimi očmi. Ker pa je dedek prekmalu umrl, se vanj ni doteklo dovolj moči spremenitve oblike. Tako je za vedno...Ostal volk. Podobno se je zgodilo z ostalimi, ki jih je najel. A zdaj so komoro izboljšali in resnično deluje.«
Zastal mi je dih. Potem imajo moji najhujši sovražniki, za katere prej sploh nisem vedela nekatere moči? Ali pač...So katere že ujeli? Za to sem vprašala Hopea, ki si je nekoliko opomogel:
»Ja, uspele poskuse imajo. Nekaj iz mojega varstva jih je umrlo. Zato prosim te Hally, ne hodi tja!«
Prijel me je. za rame. Res se je bal. Resnično resen položaj je tu. Pokimala sem. Zdaj si res nisem želela tja. Ampak če so izrabili mojega dedka...Enkrat bo nastopilo maščevanje. Moje oči so se v odsevu Hopeovih oči začele svetlo žareti in...spremenila sem se v...

Nov del ste ravno prebrali! Upam, da ste uživali in vam je zabavno brati mojo zgodbo. Če vam je bila všeč kliknite :heart:, pa tudi komentarjev bom vesela. Imam pa še eno "nagradno" vprašanje za vas, ki sem ga zgoraj omenila. Povejte v kaj se bo spremenila Hally in zakaj. Najboljšo idejo bom nagradila z uporabo v naslednjem delu in naročitvijo na tistega ki jo je predlagal!
Ne pozabite lajkai, če vam je bila zgodba všeč.
Lepo potovanje po domišljiji vam želi,
P1