Zdravnik je delal v bolnišnici, v bolnišnici, kjer so bili pacienti označeni z barvnimi trakovi. Zelena: živi. Rdeča: mrtvi.

Neke noči je zdravnik dobil navodilo, naj prinese nekaj pripomočkov iz kleti bolnišnice, zato se je odpravil do dvigala. Vrata dvigala so se odprla in v njem je bila pacientka, ki je opravljala svoje delo. Pacientkam je bilo dovoljeno, da se sprehajajo po bolnišnici in se pretegujejo, še posebej tistim, ki so ostali dlje časa. Pravilo je bilo, da se morajo vrniti v svoje sobe pred deseto uro.

Zdravnik se je nasmehnil pacientki, preden je pritisnil na številko za klet. Nenavadno se mu je zdelo, da ženska ni imela že pritisnjenega gumba. Spraševal se je, ali gre tudi ona v klet.

Dvigalo je končno doseglo nadstropje, kjer so se vrata odprla. V daljavi je moški šepal proti dvigalu in zdravnik je v paniki pritisnil na gumb dvigala, da bi se zaprl. Končno se je to zgodilo in dvigalo se je začelo vzpenjati nazaj, zdravnikovo srce pa je razbijalo.

„Zakaj si to storila? Poskušal je uporabiti dvigalo,“ je jezno izjavila ženska.

„Ste videli njegovo zapestje?“ je vprašal zdravnik. „Bilo je rdeče. Sinoči je umrl. Vedel bi, ker sem ga operiral.“

Ženska je dvignila zapestje. Zardelo ga je. Nasmehnila se je. »Kot ta?«:smile::sweat_smile: