Za menoj je tekel Michael. Videla sem njegove črne lase, ki mu jih je veter pihal z obraza. Pospešila sem korak, toda on je tekel in tako me je hitro ujel.
"Grace!" Ujel me je za roko. Bil je le bežen dotik, toda dovolj, da mi je srce začelo biti hitreje.
"Kaj hočeš?"
Trudila sem se govoriti hladno, nisem smela dovoliti, da mi pride preveč blizu. To bi zame pomenil propad, konec vsega. Toda kljub temu mi je še zmeraj sledil.
"Jaz... Ni tako kot je bilo. Samo, ne morem prenesti tega, da smo drugačni. Drugače je, Mich," sem mu poskušala mirno razložiti. Gledal me je, tako kot me je gledal že od vrtca naprej. Razumevajoče. Ta pogled je bil nekaj, kar bi v očeh moral imeti vsak človek.
"Vem Grace. In nikoli več ne bo tako kot je bilo. Samo, še vedno smo lahko prijatelji," mi je trdno stisnil roko. To ni bil le bežen dotik. Bil je stisk roke.
"Nočem te izgubiti, Mich. Ne zaradi moje mame ali zaradi Amy. Ne na tak način."
"Tudi jaz te nočem izgubiti, Grace. Tudi jaz ne," mi je rekel. In tokrat sem vedela, da je mislil resno. Preden bi si lahko premislila sem ga objela. Ne da bi se poslovila sem stekla domov, saj je bil čas za večerjo že zdavnaj mimo.

____________________________________________
Mama je prekrižanih nog sedela v dnevni sobi. Njene oči so potovale po knjigi, vsake toliko pa so se za trenutek ustavile, ko so razvozlavale težje besede. Ko je začutila moj pogled na sebi se je ozrla proti meni.
"Grace, živijo! Kje si bila?" me je začudeno vprašala. Res jo je zanimalo.
"Oh, pri Michaelu."
"In... Kako kaj tvoj fant? Se je med vama že kaj razvilo? Vedno sta si bila všeč," se je zahahljala ter mi navihano pomežiknila.
Počutila sem se, kot, da mi bi mama brala misli. Kako je vedela?
"Ah mami," sem dejala in se ji vrgla v objem. Pravi objem. Zakopala sem obraz v njena dišeča oblačila, čeprav sem bila od mame višja za nekaj centimetrov. Podedovala sem dobre očetove gene za težo in višino, ter lepoto po mami.
"Tudi on te ima rad, Grace. Vidi se. Pa čeprav morda le kot prijateljico," je dejala. Vedela sem koga je s tem mislila. Raje nisem omenila ničesar o njegovi novi punci.

Ko sem odšla v svojo sobo mi je v glavi še vedno ostajala Michaelova podoba. Ne glede na to, kako sem sliko obračala se je on obračal z menoj. Tako je bilo v življenju. Vseeno je bilo, kolikokrat sem se obrnila ali zavrtela okoli, vedno je bil z menoj. Ta misel me je kot oster trn zbodla v srce, saj sem se šele takrat tega dejansko začela zavedati.

Nisem se smela preveč predati mislim, zato sem prižgala zvočnik ter z glasnim pokom pristala na postelji. V glavi je Michaelova podoba začela počasi bledeti, prostor pa je napolnila prijetna glasba. Kmalu nisem več slišala ne žvenketanja posode, ne pogovora. Zaspala sem.


Ko sem se prebudila je skozi okno sijalo svetlo sonce. Žarki so mi božali gladko kožo. Počasi sem vstala iz postelje, ne da bi pogledala na uro. Odšla sem v kuhinjo, kjer je na stolu sedela mama. Poleg nje je bil prazen stol, na mizi pa jajca s slanino ter dva velika kosa kruha.
"Sedi, mala," se mi je mami prijazno nasmehnila ter z roko pokazala na stol poleg sebe. Utrujena sem sedla. Spala sem nekaj vsč, kot deset ur, pa sem bila kljub temu izmučena. Mama je mojo žalost očitno zaznala, saj me je nežno objela.
"Hej, Grace. Ne skrbi, prav. Vse bo še dobro. Jaz bom ozdravela, pa tudi vse ostalo bo v redu... Ne skrbi, Michael te zaradi punce ne bo pozabil. Še vedno bosta enako dobra prijatelja. Za Stello velja enako."
"Hvala mami. Dobra jajca!"
Res je bilo okusno. Očitno je mami še vedno kuhala tako dobro kakor v starih časih. A občutka, da ni vse v redu se nisem mogla znebiti, pa naj sem se še tako trudila. Michael nikoli več ne bo moj. Vsaj ne tako moj, kakor nekoč. Pogrešala sem tistega, ki bi bil moja oseba. Tako kot je bila nekoč, preden je odšla to Eva. Sedaj pa ni bil nihče več tako moj kot ona. Saj ne vem... Samo čudno je. Stella je super a ni Eva. Ona je bila pač moja Eva.

Ko sem v pomivalno korito pospravila svoj krožnik, sem nase počasi navlekla trenirko ter majico, nato pa sem se obula v superge ter šla na jutranji tek. S tem sem se vsako jutro sprostila in bila sem res hitra. Toda lepa, tako kot sem si želela še vedno ne.

__________________________________________
hejj guys spet sm jz tuki u pisalniciii<3 yess zakaj ona? je tuu!
ik, da je tale deu mal kratkk sm ma useen eno pomembno vlogo v celi zgodbi so... upm da je dost doug🫶 pa tud se bo pol kr navezovalo na to nekakk... pačč jah :))
pa če kdo želi, da ga obveščam nej mi kr lepo poveee<3 trenutno obveščam:
~ #laro
~ malii
~ rapo? (nism zihr)
~ hermi
~ tj
~ kužii
~ pikachu
~ uni

hvala vsem, ki berete:heart: