Hiii! Tukaj je novi del! Upam da vam bo všeč, če mate pa kakša vprašanja ali predloge pa plss napišite!
Ly<333


Prejšnjič:
“To je naš skrivni HQ. Nekaj... nenavadnega ti moram pokazati.”

Zdaj:
“Tukaj si torej bila eno leto? Nala, če bi vedela kako me je skrbelo! Lahko bi vsaj kaj povedala, raje preprosto IZGINEŠ!”
Misli so mi drvele. Me je res pustila samega, da je lahko ostala na smetišču?
“Mami se je le še bolj zmešalo, nisem mogel sam skrbeti zanjo! Se sploh zavedaš kaj si naredila? Kako težko je bilo brez tebe?”
Počutil sem se kot da imam namesto nog premočen pomfri, v glavi se mi pa pretaka kečap.
Naslonil sem se na pločevinsko ploščo in po njej podrsal do tal. Prostor jih je bil poln. Videl sem tudi stare avtomobilske dele, stroje in čudne stvaritve iz raznih odpadkov.
“Aiden... oprosti.” Sestra se je vsedla poleg mene, njene zlate oči, so preiskovale vsako potezo. Šele zdaj sem opazil, da so bili njeni lasje neenakomerno razrezani. Šiške so ji segale malo čez oči, prameni pa so bili ob koncih različnih barv. Na sploh je cela izgledala, kot da so jo privlekli iz nasilne igre paintball-a.
Njen obraz se je zdel osramočen in poln krivde. Kot bi tudi moral.
“Vse lahko razložim. Ampak moraš mi verjeti.”
Nenavadno je videli osebo za katero si mislil da jo poznaš, tako drugačno. Sijaj v njenih očeh se je iz igrivega spremenil v izzivalnega. Zdela se je shujšana in napeta. Nekdaj sva si bila z rjavimi lasmi in zlatimi očmi podobna, zdaj pa se je spremenila v bojevniško mavrico.
“Prosim, poslušaj.”
Globoko je vdihnila, njeni prsti so proti meni in mi razmršili lase. Lahko sem le obupano opazoval kako je moja obupna frizura postala še obupnejša.
Počasi sem pokimal.
“Um... Verjetno se bo slišalo noro. Toda ne skrbi, nismo na drogah.”
Zakaj je čutila potrebo, da to izpostavi?
“Tisto noč, ko sem odšla, sva z Mandy, ki je zdaj my girlfriend, z ostalimi odšli sem, kjer se običajno dobivamo.”
“Končno sta skupaj? Čestitam! Ampak, sta šli na zmenek na smetišče?!”
Tanko se je nasmehnila. “Nee! Ta kraj morda zgleda kot smetišče, toda legende pravijo da se skozenj lahko vstopa v vzporedni svet!”
“Ha! Nisem neumen. Povej kaj se je RES zgodilo.”
“Resnico govorim. Legende držijo. Bili smo že tam!”
“A ste a drogah?”
Bi bilo res mogoče, da obstaja sporeden svet, katerega vhod je na smetišču?
“Samo poslušaj! Dolgo smo preizkovali in nazadnje končno razvozlali šifre! Pridi, povsod so zapisane.” Vstala je in me hitro potegnila za seboj. Zdela se je čudno navdušena, glede tega. Sam sem se spomnil nekaterih zgodb o našem mestu, vendar jih nihče ni jemal resno.
Sledil sem ji, mimo popisane table ,polic polnih orožja (?) in škatel polnih barvnih sprejev. To bi razložilo zakaj Nala izgleda, kot da se je valjala po mavrici.
“Vau. Dobil sem tour de’ smetišče. Kje so zdaj te tvoje šifre?”
Sestra je z nogo zbrcala plast zemlje in razkrila kamnito ploščo s pisavo, ki se je zdela še bolj neberljiva kot moj rokopis.