"Aja?" je Leanie privzdignila obrvi "si nama nakvasila zgodbico, kajne?"
"Ne verjamem ti Sarchy," Anne je vstala.
"Ampak če je pa res," se je zagovarjala Sarchy.
"Ha ha, dobra fora," je rekla Leanie " če bi bilo res, bi bile sprejete tudi midve. Najboljše prijateljico so vedno skoraj enake med sabo."
"Ja. In gotovo si že prej vedela pa nama nisi hotela povedat," je zatrdila Anne.
"Toda..."
"Me ne briga. Bi nama pa prej povedala."
"Ja. Čav, midve greva. Si bo že na akademiji pridobila nove prijatelje."
Sarchy je bila čisto na tleh. Ravno se je veselila, potem pa, bumf, se skrega z najboljšimi prijateljicami.
"Kaj pa je?" je vprašal Samo, Sarchyjin sošolec.
Sarchy mu je povedala, da je bila sprejeta na Zmajsko akademijo in, da se je skregala z Leanie in Anne.
"Res? Tudi jaz sem sprejet! A že komaj čakaš? Jaz ja!" je navdušeno povedal Samo.
"Mja, upam da bo uredu," je žalostno odgovorila Sarchy.
"Ne sekiraj se zaradi Leanie in Anne, tam bova tako ali tako dobila nove prijatelje."
Sarchy je ugotovila da je bila sprejeta tudi Meghan iz sosednjega razreda. Skupaj sta odšli na kosilo in se potrudili, da sta sedeli karseda daleč stran od Leanie in Anne.

Prvi julij se je vztrajno bližal in, ko je bilo samo še dva dni pred odhodom je Sarchy panično ugotovila, da še ni začela pakirati.
"Pa saj rabiš samo kovček in denar," jo je mirila mama "pa steklenico za vodo seveda."
"Ne, mami, steklenico bom kupila tam, gotovo plastika ni dovolj močan material."
"Dobro, potem pa samo kovček in denar."
"In obleke. Vzela bom pajkice, in puloverja, in nekaj majic, pa spodnje perilo."
"No potem pa kar začni!"
Sarchy je vse lepo zložila v svoj moder kovček.
Naslednji dan je Sarchy napisala pismo za učiteljico, kjer ji je povedala, da se je začela solati drugje in, da naj je naslednje šolsko leto ne pričakuje nazaj. Pismo je nato dala mami in ji naročila, da naj ga izroči učiteljici, ko bo pripeljala Lichy.
"Dobro. Mislim, da imam vse," se je želela prepričati Sarchy "razen... Danes gotovo ne bom mogla zaspat."
"Moraš še na spati Sarchy," ji je prigovarjala mama "jutri moraš biti popolnoma budna. Če pa boš mislila, da se nisi dovolj naspala, pa boš lahko malce zdremala na letalu."
"Okej. Ampak mami, kje bomo našli letalo, ki vozi na Zmajsko akademijo?"
"Najbrž piše na vozovnici, poglej nanjo."
"Oh, saj res. Ob 10:00 odpelje letalo do Zmajske akademije. Na vzletišče pridete tako: pojdite na žensko ali moško stranišče. V 6 razdelku na levi strani je pokvarjena straniščna školjka. Na steni na desni strani luknja za vozovnico. Vozovnico vstavite v luknjo in stena se bo razpojila v vrata. Za vrati je vzletišče."
"Super. No, potrebuješ še denar. Tu imaš."
Mama ji je izročila denarnico z bankovci.
Sarchy je naštela 290€.
"Dvesto devetdeset?" je vprašala.
"Dvesto šestdeset za potrebščine in drugo, trideset pa še...Ker boš praznovala rojstni dan in, da si boš lahko kupila darilo."
"Hvala mami!" je zavpila Sarchy in jo stekla objet.

Naslednji dan se je Sarchy zbudila že ob pol šestih. Hitro se je oblekla in si pohitela pripravit zajtrk. Med tem, ko je jedla sendvič se je spomnila, da bo morda kasneje spet lačna.
"Pa kaj," si je mislila "saj bo na letalu tako ali tako spet za jest."
Pripravila je mizo za zajtr, ki ga bo kasneje jedla ostala družina. Ko je opravila se je vedla na kavč in prižgala televizor. Na sporedu je bila dolgočasna oddaja Zbudimo se v novi dan, kjer so ravno svetovali zdrav in poživljajoč zajtrk.
" Bla, bla, bla," si je mislila Sarchy. "Očitno ni nič pametnega za gledat. Kje je moja knjiga?"
Sarchy je brala knjigo Sivkina polja, kjer se gre o skrivnostnih poljih na katerih raste sivka. Knjigo je sicer brala že šestič, a ji je bila še zmeraj zanimiva. Ko se je ravno spraševala kje je, je ugotovila, da je pozabila spakirati knjigo in plišasto igračo za spanje. Sarchy je bila na pogled videti divja, a v sebi je bila zmeraj malce otročja.
"O, ne!" je pomislila. "Hitro moram spakirati še to, da mi ne zmanjka časa."

To je to za danes!
Naroči se, komentiraj in lajkaj, in lep večer!
Lp
Jaz