povej jim vse po pravici
tako bo najbolje zate in za družino

Ko, so dobre volje, pridi do njih, in jim najprej, povej, da si se rezala, povej tudi razlog, in vse kar te muči, naj vidijo, da jim zaupaš.

No, jaz se nikoli nisem rezala, ampak sem staršem, tako povedala, za slabo oceno. Ker mi recitacija in nastopanje ne gre (poleg tega sem zelo sramežljiva in imam OGROOOMNO tremo) sem pač jaz BEGO tvoja mandarina dobila slabo oceno. In se potem še cel dan utapljala v solzah. In tuhtala kako naj to popravim. Eh, zdaj sem zašla z teme.

No, tako kot sem ti jaz povedala za slabo oceno (ki sem jo pred parimi dnevi popravila) povej ti staršem za rezanje.
Pa, prosim, ne delaj tega več. Ok.

Upam, da sem ti pomagala.

LP,
BEGO tvoja mandarina:heart::bird:

Draga Begica!!:hugging:
Najprej je fino če ni takrat ko so slabe volje. Kot je rekla Bego lepo pristopi do njih in začni pogovor. Svetujem ti da, ne takoj istreliš "Rezala sem se.". Svetujem da lepo začneš, s tem, kako se počutiš zadnje čase, da ti gre vse narobe in si velikokrat izgubila voljo do življenja. Ker si tako trpela si se hitrla rezati:pensive:. Tako nekako povej. Potem se jim izjoči in vse priznaj in na koncu ti bo odleglo. Mogoče jim lahko poveš tudi tista tvoja mišlenja o življenju:wink:. Skratka, zelo ti bo odleglo če jim vse lepo priznaš in poveš:thumbsup:. Zdaj pa grem iskat kopalkice zate, ane:v::joy::blush:
Vedno tvoj,
en in edini kivi:revolving_hearts::kiwi:

jah, kot so ti že drugi svetovali, moraš nujno povedati staršem. In vse po resnici in kako si se počutila, ter zakaj si to delala!!! Srčno upma, da tega ne boš več počela (čeprav verjamem, da ni bilo lahko zate) in, da starši ne bodo jezni (ok, seveda ne bodo, samo pomagali ti bojo!!!)!
Ostani zdrava,
HG

Jaz nimam neke velike izkušnje ampak...Recimo, da imam nekaj predlogov! Vzela bom primer, ko sem pri enem predmetu na daljavo dobila tri. Bila sem v groznem stanju. Srce mi je razbijalo, ko sem čakala, da mami in oči prideta domov, in jima bom morala povedati glede trojke.
Trojko sem potem zadržala zase še do ponedeljka. To je bil grozen teden. Ves čas, ko smo omenjali šolo sem bila živčna in vsa na trnjih. Vedno, ko mi je mami pripravila sendvič, sem pomislila: "Pa sem ga sploh vredna, če jima ne povem take stvari?"
Nazadnje sem jima povedala. Well...In to po Vibru (saj veš kaj to). Slaba izbira, ampak meni je malo pomagalo. Starša nista bila jezna, le malo razočarana. Napisala sta mi: "Ojoj," potem pa še: "Bo vse v redu, bomo doma pogledali kje si ga zafrknila" in ni bilo nobenega problema.
Ampak tvoja stvar je PREvelika stvar za Viber in Messiče. Tko da...Počakaj na tajm, ko bosta starša dobre volje. Predlagam, da si izbereš enega izmed njiju, ki mu najbolj zaupaš-v mojem primeru mami-in ji/mu poveš. Tako bo mami/oči povedal preostalemu staršu, pa ne boš imela preveč treme. Jaz to delam ko moram sporočit slabo oceno ali kakšno butasto nezgodo...To bo pomagalo. In ne pozabi-izberi čas, ko bo tvoj "izbranec" sproščen! In resno, ne čakat dneva, ko bo učiteljica klicala starše. Če zvesta od nje, ne bo ravno fajn. Počutila se bosta zapostavljeno, ker jima nisi zaupala tako velike stvari. Ne bosta ti več zaupala. In to je najhujša stvar, kar se ti lahko zgodi.
Meni se je to zgodilo na daljavo in je bilo obupno. Nisem oddajala nalog in sem na koncu dobila 1 (oceno za oddajanje, zaklučeno je blo 4) in sem navsezadnje le priznala, da nisem oddajala skoraj ničesar. Bila sta jezna. Zakaj? Ker jima nisem zaupala take majhne stvari. Zaradi tega, ker je bila stvar le oddajanje, sta izgubila zaupanje do mene vsaj za kakšen mesec. Držala sta me na kratkem povodcu, pregledovala ali delam domače naloge in izpopoljnujem pričakovanja učiteljev...nadzirala sta moje učenje, še celo prosti čas. Potem sem se učila, potem pa zaidemo na drugo zgodbo...
Tudi pri prikrivanju-kamen se ti odvali od srca ko poveš! Ko poveš, se počutiš svobodnejšega, lažjega. Resno, pomagalo ti bo. Tvoja starša sta, in ti si njuna hčerka. Rada te imata in ti bosta z veseljem pomagala. Povej jima po resnici. Nič drugega kot resnico. Povej zakaj, kdaj in kako se je to zgodilo. Najprej bosta najbrž malo razočarana, presenečena. A se ne ustavi in reči: "Hec," ampak nadaljuj. Ne brigaj se za njune presenečene obraze. Ko končaš, te bosta najbrž spraševala za podrobnosti, skrbelo ju bo zate. Potem boš veliko bolj sproščeno pričakovala klic učiteljice, da pove staršem. Če ne poveš, te bo učitlca spravila v grob. Jezna bosta in razočarana, ker jima nisi zaupala...
Zaupaj mi. Naredi to. Držim s tabo!!!
Srečno.
P1