Dober dan... Nekateri ljudje že sigurno veste, da sem registrirana Pilovka... Ne vem če vsi veste katera, ampak se je za nekatere stvari treba odjaviti, da ne vedo kar vsi ljudje za to (mislim tisti, ki me poznajo rl...), torej:

*b*Zgodba:*b*
Imam anoreksijo, z njo se ubadam že 4 leta, vsaj toliko časa zdravniki vedo, da jo imam, torej... Že dolgo časa ne jem tako veliko in sem navajena, da je moja postava zelo "thin", torej navajena sem, da imam vedno podpovprečno težo (nezdravo težo, ki je nebi smela imeti), še vedno ne vem točno zakaj sem pravzaprav prenehala jesti, ampak, vem pa zakaj ne jem zdaj...

*b*Problem #1; Rast;*b*
Ker že 4 leta ne jem, sem veliko manjša, kot bi sicer bila (manjša sem kar za 20 cm!), zato me to še pošteno skrbi: Bom za vedno ostala tako pritlikava? Jaz si res želim biti velika, zato se trudim jest, ampak, ko se vidim v ogledalu, se mi vse poruši, preprosto ne morem jesti, kot sem napisala: *i*"vedno sem bila navajena na mene, ko sem zelo suha..."*i* tako, da preprosto ne morem sprejeti *i*nove jaz*i*, ki ima plusa par kg... Torej... Ko na to pomislim, bi najraje nehala jesti in se cel dan tolkala po glavi...

*b*Problem #2; "Nova jaz";*b*
*i*Ta problem se je začel že v prejšnjem, samo, da ga bom tu opisala bol podrobneje:)*i*
Preprosto ne morem več jest, pa čeprav vem, da imam kmalu psihiatra, *i*kjer me bodo vsi napsihirani stehtali in ugotovili, da sem izgubila še 2kg... Potem mi bodo napisali še enih 50 receptov za neke tablete, pa neke nutridrinke, pa ne bom smela na šport, pa cele dneve bom lahko samo ležala doma, po možnosti me bodo s pokali v bolnico, pa me tam filali s tabletami in sranjem... Če bom tam predolgo bom morala ponavljati razred, ker bi bila namesto v šoli v bolnici (če bi se to zgodilo pa bi se dobesedno vrgla z balkona!), večkrat so že grozili s tem, samo si tega niso morali privoščiti ker sem jih imela le 9 ( let). Huh, sad... Zdej me z lahkoto stlačjo v tisto bolnico...*i* Preprosto ne morem, da nebi vsako sekundo mislila o tem, *b*kako sem debela in o tem, kako so moje sošolke 100 lepše od mene in kako grda sem jaz, kako zamaščena stegna in roke imam, pa da prstov sploh ne omenjamo...*b*, najraje bi pojedla strup in umiru umrla... Torej ima kdo kak recept, kako ne videti sebe v ogledalu kot največjo *i*pras****i*?

*b*Problem #3; Družba;*b*
Kot vidite sem vsa zakompleksana in preobremenjena budala (po mnenju velikih ljudi v procentih 99%, sem največji uničevalec življen, z drugo besedo: izmeček!), torej, zanima me kako se uključiti v družbo, pa čeprav name vsi gledajo kot na piflarsko smet, ko se ta "popularne" sošolke pogovarjajo se vedno "naštelam" nekam zraven in jih poslušam, ampak če želim kdaj kaj povedati še jaz me nobena od njih ne posluša... Preprosto za bijejo me, ali pa me preglasi druga, ampak jaz bi si res želela biti sprejeta v njihovo družbo... Ima kdo kak recept za to?



:green_heart::heart::green_heart::heart::green_heart::heart::green_heart::heart:

*i*Res ti hvala, da si si vzel/a čas in prebral/a ta zmazek, res bi mi pomagal vsak komentar, pa tudi, če bi kdo začel bruhati po meni, veliko bi mi pomenilo vsaj to, da ste me opazili.*i*