Omgg, girl! Js sicer (na srečo) nimam ločenih staršev, ampak te čist razumemm:sob::sob::sob:ful sm sad zate...:sob:pač probi se s čim zamotit...drgac pa ce sta se locla je mogu bit neki razlog...(se nista razumela, si nista bla vec vsec...)...drugace pa ce rabs kakersenkol pogovor al kej tazga sm VEDNO tle za tebe pikii:heart::sob:ful sm sad 4 u:sob::sob:

Ojla, jst mam tud ločene starše že od mojga 3 al 4 leta. K tko pomislš včasih res pač zakaaaaaaaaaj lih jst:tired_face: ampak po drugi strani, je pa bolš, da sta se zmenla pa šla vsak po svoje, kot pa da bi se skos kregala. Vem, včasih res ni lahko ampak se navadiš:confused:. Jst mam 1 brata k je str 16 in enga polbratca k je 3 leta. Z bratom živiva pol časa pri enem staršu in pol pri drugem. Polbratec, ki pač ni nč v sorodu z mojmu atijem, živi z mojo mami in očimom. On se je pač navadil da greva na vsake 2 dni za 2 dni h najinmu atijem in da sva en vikend pri mami- torej z njim in drug vikend pri atiju in naju ne vid. Zaenkrat še nič ne sprašuje ko pa bo, se bomo pa najbrž usedli skupaj za mizo in mu razložil. Moja starša se še vedno tolk razumeta da se uspemo vse zmenit brez sodišč, itd.
Lej, res včasih se rabš mal zjokat, ampak verjemi, navadiš se.
Upam da pomaga, inz veseljem delim svoj položaj, da boš vedla, da ni vse tko črno. Glede tvoje sestrice ji pa pač nekako povej, da se mamica in ati nimata več tko rada in zdej zato ne živita več skupaj. Povej ji tudi da atija to lahko mal boli in da mu ni najlažje o tem govorit al kej.
Lysm, pa vrjemi nisi sama:hugging:

Tako mi je žal zate.
:sob:Verjamem da si super puca in si res ne zaslužiš tega.

:sweat:Probaj ne razmišljati o tem.

Moja starša (na srečo) nista ločena ampak razumem da se počitiš grozno

:pray:Držim pesti za ti po boljše.