Glava mi bo eksplodirala
1
Nina1
Živijo. Sem 15 letna punca in ve vem kaj se mi dogaja. en fant iz sole, ki je leto starejsi mi ji bil zlo všeč. on je res zlo prijazen, spoštljiv ampak ma tut slabe stvari, sem pa ugotovila da mu jaz nikoli ne bom všeč in da iz tega nikoli nč ne bo, ugotovila sem pa tudi nekaj slabih lastnosti o njem, pravijo da je slab za relationship ampak kot frend je uredu, problem je ker sem se jaz nekako sprijaznila s tem in 'getala over it' ampak usakič ko ga vidim se slabo počutim. ne vem sploh zakaj, samo, stran hočem, hkrati hočem biti ob njem ampak grem stran, prav tako vedno ko sem blizu njega ali se menim z njim imam vedno ta občutek, hočem to ampak se zaprem in grem stran. Ne vem kaj se mi dogaja v glavi ampak preporsto nekaj obcutim a ne vem kaj ko ga vidim. ko smk bili na ekskurziji mi je bilo res težko, nisem bila žalostna ampak sem imela nek težek občutek in ne vem kaj naj naredim da se to ustavi.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ojla to je fulll normalno pa razumljivo js mam isti problem :) mislim da je najboljse da se osredotocis na sebe, na svoje zdravje, solo, hobije, druzino, prave prijatelje itd. neki casa te bo se bolelo ampak pol bos vidla da ni vreden vse te energije pa razmisljanja o njemu. love u
1
Recimo
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej punca!
Sem prebrala tvoj zapis in vidim, da ti je situacija s tem fantom neprijetna in celo malo stresna, kar se mi zdi, glede na to, kar si napisala, popolnoma razumljivo! Ne vem točno, kaj je razlog za tvoj odziv, lahko pa ti poskusim podati nekaj možnih razlag. Meni se zdita najbolj verjetni dve, in sicer ena je ta, da se ti podzavestno zavedaš, da fant ni najboljši zate, da ni najboljši "boyfriend material", čeprav ti je kljub temu všeč. In mogoče, te poskuša tvoje lastno telo, tvoja lastna psiha, reciva temu tako, ubraniti pred njim. Pred slabimi stvarmi, ki ti jih lahko mogoče/ potencialno povzroči. Včasih naša psiha tako deluje - gre za obrambni mehanizem, kako se ljudje zaščitimo pred slabimi situacijami/ drugimi osebami, zato da nismo prizadeti, naša samopodoba pa porušena. Podzavestno se zavedamo negativnih stvari, ki jih pa ne ozavestimo v naših mislih, v naši glavi. In potem se stvar odraža v našem telesu - "slabo se počutimo", vendar ne vemo točno zakaj (smo nervozni okoli te osebe, nam je neprijetno, se želimo odmakniti in skriti pred njo, lahko smo jezni, ali pa se odzovemo žalostno, nas boli trebuh, glava, misli nam uhajajo itd.). Temu bi lahko rekli tudi "intuicija". Ko torej čutimo, da nekaj ne bo prav, ne znamo pa pojasniti zakaj to mislimo. Druga možna razlaga pa je to, da ti je fant še vedno všeč, ampak si se sama prepričala (ali pa so te drugi), da tip ni v redu in da se ne bi smela preveč družiti z njim. Rada bi mu bila blizu, v njegovi bližini, ampak hkrati ne preblizu ali pa vsaj ne preveč časa, drugače te skrbi, da se boš opekla. Ozavestila si torej negativne lastnosti, ki jih ima in se racionalno prepričala, da ni dobro biti okoli njega, tvoja čustva pa so še vedno tukaj. Ne moremo jih na komando ugasniti ali se prepričati drugače, saj niso kot naše misli. In ker se zavedaš, da s temu nič (pametnega) ne bo, se počutiš žalostna. Žal ti je za vsemmi dobrimi stvarmi, ki pa bi se lahko zgodile. Seveda so možni tudi drugi razlogi za tvoje obnašanje in odziv, v katere pa se ne bi spuščala, saj premalo poznam celotno ozadje in bi govorila preveč na pamet. Že zdaj sem pisala zgolj glede na prebrano in velika verjetnost je, da sem napačno analizirala situacijo! Pa naj bo tako ali drugače, lahko za konec izpostavim, da se prava ljubezen ne bi smela tako čutiti. Če je oseba prava za nas in če je oseba "v redu material za partnerja" - spoštljiva, se z njo počutimo varne in sproščene, ji lahko zaupamo itd., potem se ob njej ne počutimo slabo. Ne odmikamo se ji in tudi ostale osebe opazijo, da je v redu za zvezo (drugi ne pravijo, da je slab za relationship).
Lahko ti povem, da bo sčasoma stvar postala lažja in znosnejša. Ko se bodo čustva polegla in ohladila, se bo spremenil tudi tvoj odnos in odzivanje do tega fanta.. Če rabiš še kaj, pa le napiši <3
Sem prebrala tvoj zapis in vidim, da ti je situacija s tem fantom neprijetna in celo malo stresna, kar se mi zdi, glede na to, kar si napisala, popolnoma razumljivo! Ne vem točno, kaj je razlog za tvoj odziv, lahko pa ti poskusim podati nekaj možnih razlag. Meni se zdita najbolj verjetni dve, in sicer ena je ta, da se ti podzavestno zavedaš, da fant ni najboljši zate, da ni najboljši "boyfriend material", čeprav ti je kljub temu všeč. In mogoče, te poskuša tvoje lastno telo, tvoja lastna psiha, reciva temu tako, ubraniti pred njim. Pred slabimi stvarmi, ki ti jih lahko mogoče/ potencialno povzroči. Včasih naša psiha tako deluje - gre za obrambni mehanizem, kako se ljudje zaščitimo pred slabimi situacijami/ drugimi osebami, zato da nismo prizadeti, naša samopodoba pa porušena. Podzavestno se zavedamo negativnih stvari, ki jih pa ne ozavestimo v naših mislih, v naši glavi. In potem se stvar odraža v našem telesu - "slabo se počutimo", vendar ne vemo točno zakaj (smo nervozni okoli te osebe, nam je neprijetno, se želimo odmakniti in skriti pred njo, lahko smo jezni, ali pa se odzovemo žalostno, nas boli trebuh, glava, misli nam uhajajo itd.). Temu bi lahko rekli tudi "intuicija". Ko torej čutimo, da nekaj ne bo prav, ne znamo pa pojasniti zakaj to mislimo. Druga možna razlaga pa je to, da ti je fant še vedno všeč, ampak si se sama prepričala (ali pa so te drugi), da tip ni v redu in da se ne bi smela preveč družiti z njim. Rada bi mu bila blizu, v njegovi bližini, ampak hkrati ne preblizu ali pa vsaj ne preveč časa, drugače te skrbi, da se boš opekla. Ozavestila si torej negativne lastnosti, ki jih ima in se racionalno prepričala, da ni dobro biti okoli njega, tvoja čustva pa so še vedno tukaj. Ne moremo jih na komando ugasniti ali se prepričati drugače, saj niso kot naše misli. In ker se zavedaš, da s temu nič (pametnega) ne bo, se počutiš žalostna. Žal ti je za vsemmi dobrimi stvarmi, ki pa bi se lahko zgodile. Seveda so možni tudi drugi razlogi za tvoje obnašanje in odziv, v katere pa se ne bi spuščala, saj premalo poznam celotno ozadje in bi govorila preveč na pamet. Že zdaj sem pisala zgolj glede na prebrano in velika verjetnost je, da sem napačno analizirala situacijo! Pa naj bo tako ali drugače, lahko za konec izpostavim, da se prava ljubezen ne bi smela tako čutiti. Če je oseba prava za nas in če je oseba "v redu material za partnerja" - spoštljiva, se z njo počutimo varne in sproščene, ji lahko zaupamo itd., potem se ob njej ne počutimo slabo. Ne odmikamo se ji in tudi ostale osebe opazijo, da je v redu za zvezo (drugi ne pravijo, da je slab za relationship).
Lahko ti povem, da bo sčasoma stvar postala lažja in znosnejša. Ko se bodo čustva polegla in ohladila, se bo spremenil tudi tvoj odnos in odzivanje do tega fanta.. Če rabiš še kaj, pa le napiši <3
0
Moj odgovor:
Zaskrbljena sedmošolka💕
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave med prijatelji
Živjo!
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:
Sem dvanajstletna sedmošolka.
Imam en manjsi problem, upam da mi zna kdo pomagat.
Zadnje čase se počutim precej butasto v razredu. V bistvu imam dve pravi prijateljici, ki pa se med sabo tako-tako razumeta. Skupaj je kr okej ampak ko sem pa sama z eno od njiju pa začneta govorit, npr. Ej a se ti ne zdi, da (recimo) Kaja tak ful dramatizira. Pač nisma je počakale in je jezna. Pol ko pa ona naju ne je pa ok. Al pa npr. A ni (recimo ji) Ana tak ful nadležna. Pač tak...
Ne vem no, a je res treba?
In pol mi ena govori o drugi, ta druga pa o tisti prvi. Jaz se iskreno počutim precej čudno pa skrbi me, ka oni dve govorita o meni, ko sta sami. Pa zadnjič je Kaja rekla, da je London v Ameriki in sem se mal zasmejala, ker se mi je zdelo, da bi to lahko vedela, če ima pa geografijo 5. In pol me je še cel dan napol ignorirala in grdo gledla. Pa takrat sem ju še pol vprašala, če vesta kje je Milano in tudi nista imeli pojma. In ko sem zavila z očmi sta me napadli in govorilim da sem nesramna, pa da niso vsi tako pametni kot jaz. Nočem jima kar začet razlagat, kaj mi ne paše in to, nocem ju pa kar ignorirat. Plus tega, da se ta Kaja več druži s paralelko in med odmori kar izgine k njim. Več se druži z njimi kot z nama. Pol mi Ana teži, kak jo moti, da naju ona "zapušča" pa neki. Povedla ji pa tega ne bi! Jst imam pocasi že vsega dovolj in ne vem kaj naj. V našem razredu pa tudi ni kake boljse družbe
in sta oni dve še najbolj ok.
Morda to sploh ni tak problem in je z mano kaj narobe. Vseeno upam, da mi kaj svetujete:pray:
Lp
Zaskrbljena sedmošolka:two_hearts:
