Jezna sem
0
……..
js sm na gimanziji zj in se morm ucit ne. no in pac men se ni proble ucit. sam faking na k**** mi gre ko me kd uprasa ce bi kam sla pa nemorm kr se morm ucit. pac js sm res jezna. mkm da bom pustila to solo
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ne pustit sole no, pac ja zdej je kr velik ocen in se je treba mal vec ucit ampak bo pol itak bols, cez dva tedna so pocitnice in bos lah sla vn, kr itak se ne rabs ucit cist vsak dan. js si vcasih vzamem mak casa kksn dan , pac sej se ne rabis skos ucit lah si uzames mal prostega casa pa se gres druzt, kr se ne mors ceu dan ucit. vem da je tezko kr sm tud js na gimnaziji ampak use bo uredu.
2
limi
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo!
ja, se strinjam, da je frustrirajoče, tudi meni gre včasih na živce, da kam ne morem iti zaradi obveznosti, ampak pomisli: če se zdaj potrudiš, ti bo kasneje lažje in boš imela več prostega čas. Verjetno bo med počitnicami tudi več prijateljev/prijateljic imelo več časa za druženje, in se boste skupaj lahko pogosteje dobili in še bolj zabavali, ker boste večino/del obveznosti že opravili :)
Splača se potruditi in najprej narediti težje stvari - potem je tudi občutek zadovoljstva večji. Trud se pa vedno poplača, čeprav se ti zdaj morda ne zdi tako ;)
Kot je že rekla limi, pa se ni treba vedno učiti. Med učenjem si delaj odmore, pojdi na kakšen sprehod ipd.
Mogoče lahko s svojimi prijatelji organizirate "group study session" oz. da se skupaj učite za predmete - skupinsko učenje je lahko zelo učinkovito, ker si lahko med sabo pomagate, razlagate snov, rešujete kvize itd. Na tak način boste skupaj preživeli več časa, hkrati pa boste produktivni :)
Upam, da sem pomagala in vso srečo ti želim!
Lp,
Spominčica
ja, se strinjam, da je frustrirajoče, tudi meni gre včasih na živce, da kam ne morem iti zaradi obveznosti, ampak pomisli: če se zdaj potrudiš, ti bo kasneje lažje in boš imela več prostega čas. Verjetno bo med počitnicami tudi več prijateljev/prijateljic imelo več časa za druženje, in se boste skupaj lahko pogosteje dobili in še bolj zabavali, ker boste večino/del obveznosti že opravili :)
Splača se potruditi in najprej narediti težje stvari - potem je tudi občutek zadovoljstva večji. Trud se pa vedno poplača, čeprav se ti zdaj morda ne zdi tako ;)
Kot je že rekla limi, pa se ni treba vedno učiti. Med učenjem si delaj odmore, pojdi na kakšen sprehod ipd.
Mogoče lahko s svojimi prijatelji organizirate "group study session" oz. da se skupaj učite za predmete - skupinsko učenje je lahko zelo učinkovito, ker si lahko med sabo pomagate, razlagate snov, rešujete kvize itd. Na tak način boste skupaj preživeli več časa, hkrati pa boste produktivni :)
Upam, da sem pomagala in vso srečo ti želim!
Lp,
Spominčica
1
Moj odgovor:
Anonimna punca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
NEobladovanje jeze
Hejjj. Sem ena prijavljena PILovka, ampak res nočm, da se razve kdo sem.
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
Torej... Jaz res ne morem obvladovati jeze. Razjezim se npr, ko nimam dovolj pozornosti, ni po moje itd.. Sej v šoli se nena. Samo doma pa... Ne bom zdj rekla, da sm za koga ne varna, ampak vseeno ni fajn ko se nekdo dere nate. To je oblika psihičnega nasilja najbrš.
Sej čez čas se zavem, da sem naredila neki narobe in se opravičujem. Ampak za taka dejanja ni opravičila. Poleg tega to ni enkratno dejanje (dejanje ki bi ga naredila samo enkrat), ampak stvar ki se ponavlja vsak dan. Ali pa celo več krat na dan.
No. In včeraj sem se drla na starše. Vem, da to ni okej!!! Pač meni je res res žal za tisto. Pol sem šla v svojo sobo in od jeze, bese dihala kot pes. V glavnem težko se dihala. Vzela sem list in ga začela čečkat. Nisem vedela kaj naj, pa sem šla čečkat list, ker (baje) pomaga. Ampak vseeno mi ni bilo lažje. Potem... Potem... Sem vzela škarje in se šla rezat. Ampak samo toliko, da me je bolelo. Rezala sem si blazinico od prsta. Vem, da ni okej!!! Potem sem vzela barvico in so ko zarila v kožo da mam še zdaj 'flek'. To sem naredila samo zato, da sem začutila bolečino. Da sem se začela zavedati in sem prišla k sebi.
To sem povedala enim prijateljicam. Ne morm reč, da je neki ful pomagalo. Sej se bojijo zame in so mi pravile naj neham... Ampak ni tko izzi. Zdaj mi škarje skrivajo, ampak vseeno jih mam še doma.
Če je to res tako nujno ne vem. Ampak jaz res ne morm več tko zato sem to sem napisala. Res želim ostati anonimna.
*b*Ampak res se nočem v realnem svetu s kako osebo pogovoriti, ker ne vem kako pristopiti. Staršem pa NI šnans, da bi povedla. Kaki svetovalni delavki na šoli tudi ne, ker ne vem kako bi pristopila. Če že morm kam iti bi rje, da nekdo pride pome in opazi, da nekaj ni okej. Svetovalne delavke na naši šoli so pa itak res zlo antipatičene. Mamo eno psihologinjo, ki je še kr okej. Ampak ne vem kako naj grem k njej. K psihologu pa ne bi šla, ker pol morejo starši zvedet zato. Nisem še 18.*b*
Če vam kaj pomaga stara sem med 9 in 12.
Res če mA kdo kako idejo kaj naj, vsem res iz dna srca hvala!
Hvalaaa, vsem za pomoč!
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
