Hi,
razumem kako se počutiš. Včasih res ne najdemo smisla v življenju in se sprašujemo zakaj smo sploh tukaj, zakaj obstajamo? To, da se tvoje frendice ne družijo več s tabo res niso prave frendice, imaš mogoče še koga drugega, da se lahko družiš z njim ali pa si najdeš nove prijatelje? Fantje pa ljubezen res ni vse kar nam daje upanje v življenju in tvoj čas bo prišel tudi, če ne zdaj pa bo vse ob svojem času.
Najbolj pomembno je, da gradiš na sebi, kar te muči daj ven iz sebe, poskusi pisanje v dnevnik ali pa obstaja aplikacija BO kjer imaš na stotine dihalnih vaj in lahko tudi pišeš svoje občutke in nasploh slediš svojemu počutju. Najdi si nove izzive, hobije, pojdi na poletne aktivnosti, ki jih imajo razne organizacije in so brezplačne in tam lahko spoznaš nove ljudi.

Upam, da boš našla rešitev. :rosette:

Živjo! Žal mi je, da se tako počutiš. Tudi sama sem imela nekaj let nazaj podoben občutek. Poskusi usmeriti svojo pozornost in energijo nase. Naredi (na dnevni ravni) nekaj, kar je tebi všeč (npr. branje knjig, risanje, fotografiranje...). Poskusi tudi narediti nekaj, za kar moraš biti bolj aktivna - na primer pojdi plavat, v hribe, teči - nekaj, kar je tebi v redu in kar rada počneš. Pomembno je, da se "spraviš v gibanje", tudi če tega kdaj nočeš, ampak verjemi, da je to precej dobro za pomoč pri malodušju in žalosti. Ko spravimo telo v akcijo, je pogostokrat tudi naša duša bolj aktivna in vesela.
Prav tako si poskusi najti nove ljudi - takšne "prijateljice" niso zares prave prijateljice. Mogoče se poskusi včlaniti v nek skupinski šport oz. drugo dejavnost, kjer bi lahko spoznala nove (bolj sebi podobne) ljudi in kjer ni teh tvojih prijateljic, zato da imaš res možnost spoznati druge. Svetovala bi ti tudi, da se o vseh teh občutkih poskusiš pogovoriti z neko osebo, ki ji zaupaš.. Pogovor ponavadi res pomaga in zagotovo ti bo tudi ta oseba dala kakšen dober/ boljši nasvet, saj te bolje pozna kot jaz.
Na koncu bi ti rada rekla še: Ne obupaj! Pridejo težka obdobja in verjamem, da so težka, ampak je pomembno, kaj z njimi naredimo. Kako jih prebrodimo in kako se z njimi spopademo. Tudi če ne veš kaj je smisel življenja, še ne pomeni, da ga ni. Vztrajaj in glavo pokonci. Če rabiš še kaj, pa le napiši.