Kako naj postanem bolj samozavestna v družbi? 😔
1
Hojla!
Sama s samozavestjo, ko se družim z mojo bff in nekaj drugimi prijateljicami, nimam težav. A ko se pridruži še več ljudi (po možnosti fantov) postanem čisto sramežljiva, neham se šaliti in čisto okamenim. Kljub temu, da se trudim se tega občutka ne morem znebiti. Najhuje je ko je v bižini moja simpatija, takrat ne morem reči absolutno ničesar. Takrat sploh nisem prava jaz, ki veliko govori in se zna postaviti zase. Ima kdo kakšen nasvet, da si vse to olajšam in postanem v družbi samozavestnejša? Res upam, da mi bo kdo znal pomagati :heartpulse::heartpulse:
Lp, Muffin
Sama s samozavestjo, ko se družim z mojo bff in nekaj drugimi prijateljicami, nimam težav. A ko se pridruži še več ljudi (po možnosti fantov) postanem čisto sramežljiva, neham se šaliti in čisto okamenim. Kljub temu, da se trudim se tega občutka ne morem znebiti. Najhuje je ko je v bižini moja simpatija, takrat ne morem reči absolutno ničesar. Takrat sploh nisem prava jaz, ki veliko govori in se zna postaviti zase. Ima kdo kakšen nasvet, da si vse to olajšam in postanem v družbi samozavestnejša? Res upam, da mi bo kdo znal pomagati :heartpulse::heartpulse:
Lp, Muffin
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hmmm,
Jaz imam podoben problem, samo da jaz nimam simpatije. In da, se, jaz skoraj z nikomer ne pogovarjam.
Mogoče, nevem, lahko vadiš z sliko tvoje simpatije, in ostalih fantov. In ne gledaš direktno v njih ko se pogovarjaš z njimi.
Upam, da sem ti pomagala.
Lp,
BEGO :heart::bird:
Jaz imam podoben problem, samo da jaz nimam simpatije. In da, se, jaz skoraj z nikomer ne pogovarjam.
Mogoče, nevem, lahko vadiš z sliko tvoje simpatije, in ostalih fantov. In ne gledaš direktno v njih ko se pogovarjaš z njimi.
Upam, da sem ti pomagala.
Lp,
BEGO :heart::bird:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hja, nisem čisto prepričana kako naj ti pomagam... Iskreno sama nikoli nisem imela takih težav. Mogoče poizkusi kar ti je svetovala že Bego ali pa počasi k tisti skupini prijateljev s katerimi si sproščena dodajaj nove ljudi. Ali pa se z njimi poizkusi pogovarjati o temi, ki ti je blizu. Takrat smo vedno bolj sproščeni in bolj prepričani vase.
Upam, da ti uspe,
Lp. Wise Girl
Upam, da ti uspe,
Lp. Wise Girl
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
JAZ SEM BLA TUD TOK SRMEŽLJIVA!!!!!!!!NISI EDINA!!!!!
Jaz sem ratala samozavestna tako, da sem začela trenirati boks(punca sem ja ampak to je šport tudi za punce! fanti ne morejo imeti vsega zase!:wink::wink::blush::stuck_out_tongue_winking_eye:).
Pojdi na boks saj je šport ki ti privzdviguje samozavest.
Če ga NOČEŠ IZBERI KAKŠEN DRUG ŠPORT ki ti je všeč.
to je moja ideja.
lp
BOXarka
Jaz sem ratala samozavestna tako, da sem začela trenirati boks(punca sem ja ampak to je šport tudi za punce! fanti ne morejo imeti vsega zase!:wink::wink::blush::stuck_out_tongue_winking_eye:).
Pojdi na boks saj je šport ki ti privzdviguje samozavest.
Če ga NOČEŠ IZBERI KAKŠEN DRUG ŠPORT ki ti je všeč.
to je moja ideja.
lp
BOXarka
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


