majhen problemcek
3
Soncnica
heej,
torej rabim nasvete kako zgubit custva do enga fanta.
najprej bom za podlago povedala celo zgodbo:
skupi hodva na orkester in na pevski zbor in ze prej sem ga poznala, ampak sva se zacela pogovarjat ko smo z orkestrom gostoval v nemciji in sva na busu za nazaj po naklucju nogla skupi sedet.
on je uredu tip, prijazen, vcasih celo prevec iskren in pac realen.
na snepu in instagramu sva se pogovarjala, oba rada gledava filme pa vse...
dokler nisem jaz ze cez par mesecev zacela neki cutit do njega. pac ze od tega kar sva se pogovarjala po telefonu in v zivo sm vedla da nimam sans pri njemu in tudi nocem nic imeti z njim ampak je tezko kontrolirati kaj cutim.
kmalu sem mu iz strahu nehala toliko pisati in tudi on mi ni veliko pisal in zacel se je obnasati hladno. potem sem en dan in snepa odstranila vse s katerimi se nisem pogovarjala in snepala. tudi njega sem s tezkim srcem odstranila, ker se mi je zdelo, da je tako bolje in da verjetno sploh ne bo opazil.
po tem so stirje meseci minili s tisino, umikanjev pogledov... do zadnjega vikenda. ravno par dni prej sem opazila, da me je nehal slediti na instagramu in sem ga hotela dokoncno pozabiti in izbrisati iz svojega zivljenja. cez par dni smo z orkestrom na zacetku ene veselice igrali in on je bil tudi tam. potem pa sem se pela s predskupino in sem videla da me je vsake toliko casa pogledal. ko se je zur zacel (res obzalujem to) sem malo prevec spila. seveda me je zaneslo tudi do njegove mize in reees me je sram da sem ga malo nadirala in ga grdo gledala. potem sem opazila da izgleda zalosten, celo razoaran. vprasala sem ga zakaj je tak in me je nazaj vprasal zakaj nisva vec prijatelja. te besede so me zbodle v srce. rekla sem da nevem in vprasala njega isto vprasanje in me je vprasal zakaj sem ga odstranila na snepu. tocno takrat sem iz zepa potegnila telefon in ga kar takoj spet dodala nazaj. potem vem da je ko sem se pogovarjala z drugimi, moji prijateljici tezil, kako sem grozna, pa take stvari.
ampak potem sva se na snepu vse dogovorila, zacel me je slediti nazaj in spet sva nekako prijatelja.
zdaj imam samo problem, kako naj zgubim custva do njega, ker mi najino prijateljstvo prevec pomeni.
prosim za kaksen nasvet, ali ce je kdo imel podobno izkusnjo
hvalezna bom vsakega odgovora:heartpulse:
lepo bodite:hibiscus:
torej rabim nasvete kako zgubit custva do enga fanta.
najprej bom za podlago povedala celo zgodbo:
skupi hodva na orkester in na pevski zbor in ze prej sem ga poznala, ampak sva se zacela pogovarjat ko smo z orkestrom gostoval v nemciji in sva na busu za nazaj po naklucju nogla skupi sedet.
on je uredu tip, prijazen, vcasih celo prevec iskren in pac realen.
na snepu in instagramu sva se pogovarjala, oba rada gledava filme pa vse...
dokler nisem jaz ze cez par mesecev zacela neki cutit do njega. pac ze od tega kar sva se pogovarjala po telefonu in v zivo sm vedla da nimam sans pri njemu in tudi nocem nic imeti z njim ampak je tezko kontrolirati kaj cutim.
kmalu sem mu iz strahu nehala toliko pisati in tudi on mi ni veliko pisal in zacel se je obnasati hladno. potem sem en dan in snepa odstranila vse s katerimi se nisem pogovarjala in snepala. tudi njega sem s tezkim srcem odstranila, ker se mi je zdelo, da je tako bolje in da verjetno sploh ne bo opazil.
po tem so stirje meseci minili s tisino, umikanjev pogledov... do zadnjega vikenda. ravno par dni prej sem opazila, da me je nehal slediti na instagramu in sem ga hotela dokoncno pozabiti in izbrisati iz svojega zivljenja. cez par dni smo z orkestrom na zacetku ene veselice igrali in on je bil tudi tam. potem pa sem se pela s predskupino in sem videla da me je vsake toliko casa pogledal. ko se je zur zacel (res obzalujem to) sem malo prevec spila. seveda me je zaneslo tudi do njegove mize in reees me je sram da sem ga malo nadirala in ga grdo gledala. potem sem opazila da izgleda zalosten, celo razoaran. vprasala sem ga zakaj je tak in me je nazaj vprasal zakaj nisva vec prijatelja. te besede so me zbodle v srce. rekla sem da nevem in vprasala njega isto vprasanje in me je vprasal zakaj sem ga odstranila na snepu. tocno takrat sem iz zepa potegnila telefon in ga kar takoj spet dodala nazaj. potem vem da je ko sem se pogovarjala z drugimi, moji prijateljici tezil, kako sem grozna, pa take stvari.
ampak potem sva se na snepu vse dogovorila, zacel me je slediti nazaj in spet sva nekako prijatelja.
zdaj imam samo problem, kako naj zgubim custva do njega, ker mi najino prijateljstvo prevec pomeni.
prosim za kaksen nasvet, ali ce je kdo imel podobno izkusnjo
hvalezna bom vsakega odgovora:heartpulse:
lepo bodite:hibiscus:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heej :yellow_heart:
Hvala, da si delila svojo zgodbo — to ni lahko, in res je lepo, da si odprta glede svojih občutkov. Zelo jasno je, da ti ni vseeno, in da si čustveno zelo zrela, saj želiš ohraniti prijateljstvo kljub temu, da imaš globlje občutke. To je pogumno in zrelo dejanje. Tukaj je nekaj iskrenih nasvetov, kako si lahko pomagaš:
:broken_heart: Kako izgubiš čustva, ko ti je nekdo še vedno pomemben?
1. Sprejmi svoja čustva, ne jih tlačit
Tvoje čustvo je naravno. Ne sramuj se tega, da si nekaj čutila ali še vedno čutiš. Nič ni narobe s tem — to pomeni, da imaš veliko srce in znaš videti ljudi na globlji ravni.
:point_right: Sprejmi: "Ja, všeč mi je bil, pa najbrž mi še vedno je. Ampak to ne pomeni, da moram temu slediti."
2. Ojačaj plat prijateljstva – ampak s čustveno mejo
Ker želiš ohraniti prijateljstvo, je pomembno, da:
Se ne "zapletaš" čustveno preveč v njegove reakcije.
Ne iščeš "znakov", ali mu je morda vseeno, ali te morda všeč.
Pogovori naj bodo sproščeni, brez skrivnega upanja na nekaj več.
Zdaj se sliši težko, ampak gre za trening misli. Ko opaziš, da razmišljaš: "Kaj če mu je malo mar?" ali "Zakaj me je pogledal?", si reci:
"To ni več moje. Jaz gradim prijateljstvo, ne upanja."
3. Zmanjšaj "triggerje"
Če opaziš, da te kaj preveč vrže – npr. če mu gledaš storyje, ali ga vidiš z drugimi – omeji to.
Lahko si ga skriješ iz storyjev za nekaj časa.
Ne preverjaj, kdaj je online, s kom je, kaj lajka...
Ne kot kazen, ampak kot zaščita zase.
4. Daj prostor drugim stvarem, da zapolnijo to praznino
Ko imamo čustva do nekoga, ga velik del nas "nosimo v glavi". Zdaj pa rabiš nekaj novega:
Novi film, ki ga ne povezujeta.
Nov hobi.
Novi ljudje — ne za zvezo, ampak za svež pogled.
:bulb: Če te recimo zanima film, pojdi v kino z nekom, s katerim nimaš zgodovine.
5. Pogovori se – če rabiš razjasnitev (opcijsko)
Če čutiš, da nisi dobila zaprtja, si lahko enkrat (čisto iskreno, mirno) dovoliš pogovor, tipa:
"Vem, da nisem hotela, da se stvari med nama zmedejo... Samo rabim si priznati, da sem imela čustva. Zdaj si želim, da ostaneva prijatelja. Ampak morda bom rabila nekaj prostora, dokler čustva ne zbledijo."
S tem si ne zatiraš resnice — ampak ji daš prostor, da se izlušči brez zmede.
🧠 Še nekaj konkretnih nasvetov:
:writing_hand: Piši dnevnik, ko si v dvomih. Daj ven vse, kar te žre.
:hourglass_flowing_sand: Čas in doslednost sta ključna. Tudi če misliš, da nikoli ne bo šlo, čustva zbledijo, če jim ne daješ hrane (fantazij, upanja).
:no_entry_sign: Ne krivi se zaradi dogodkov na veselici. To je del učenja – vsi smo kdaj naredili kaj, kar obžalujemo, a si vredna razumevanja.
Želiš nekaj zelo zrelega – prijateljstvo, kljub čustvom. To je možno, ampak zahteva iskrenost do sebe in prostor za notranje zdravljenje. Tvoja zgodba se ni končala z "dramo", ampak z iskrenimi dejanji. Zato si že na dobri poti.
Če želiš, ti lahko pomagam napisati konkreten "self-care plan" za naslednje tedne, da se ti bo lažje odlepiti od čustev.
Drži se :heartpulse: In res: nisi sama v tem.
Hvala, da si delila svojo zgodbo — to ni lahko, in res je lepo, da si odprta glede svojih občutkov. Zelo jasno je, da ti ni vseeno, in da si čustveno zelo zrela, saj želiš ohraniti prijateljstvo kljub temu, da imaš globlje občutke. To je pogumno in zrelo dejanje. Tukaj je nekaj iskrenih nasvetov, kako si lahko pomagaš:
:broken_heart: Kako izgubiš čustva, ko ti je nekdo še vedno pomemben?
1. Sprejmi svoja čustva, ne jih tlačit
Tvoje čustvo je naravno. Ne sramuj se tega, da si nekaj čutila ali še vedno čutiš. Nič ni narobe s tem — to pomeni, da imaš veliko srce in znaš videti ljudi na globlji ravni.
:point_right: Sprejmi: "Ja, všeč mi je bil, pa najbrž mi še vedno je. Ampak to ne pomeni, da moram temu slediti."
2. Ojačaj plat prijateljstva – ampak s čustveno mejo
Ker želiš ohraniti prijateljstvo, je pomembno, da:
Se ne "zapletaš" čustveno preveč v njegove reakcije.
Ne iščeš "znakov", ali mu je morda vseeno, ali te morda všeč.
Pogovori naj bodo sproščeni, brez skrivnega upanja na nekaj več.
Zdaj se sliši težko, ampak gre za trening misli. Ko opaziš, da razmišljaš: "Kaj če mu je malo mar?" ali "Zakaj me je pogledal?", si reci:
"To ni več moje. Jaz gradim prijateljstvo, ne upanja."
3. Zmanjšaj "triggerje"
Če opaziš, da te kaj preveč vrže – npr. če mu gledaš storyje, ali ga vidiš z drugimi – omeji to.
Lahko si ga skriješ iz storyjev za nekaj časa.
Ne preverjaj, kdaj je online, s kom je, kaj lajka...
Ne kot kazen, ampak kot zaščita zase.
4. Daj prostor drugim stvarem, da zapolnijo to praznino
Ko imamo čustva do nekoga, ga velik del nas "nosimo v glavi". Zdaj pa rabiš nekaj novega:
Novi film, ki ga ne povezujeta.
Nov hobi.
Novi ljudje — ne za zvezo, ampak za svež pogled.
:bulb: Če te recimo zanima film, pojdi v kino z nekom, s katerim nimaš zgodovine.
5. Pogovori se – če rabiš razjasnitev (opcijsko)
Če čutiš, da nisi dobila zaprtja, si lahko enkrat (čisto iskreno, mirno) dovoliš pogovor, tipa:
"Vem, da nisem hotela, da se stvari med nama zmedejo... Samo rabim si priznati, da sem imela čustva. Zdaj si želim, da ostaneva prijatelja. Ampak morda bom rabila nekaj prostora, dokler čustva ne zbledijo."
S tem si ne zatiraš resnice — ampak ji daš prostor, da se izlušči brez zmede.
🧠 Še nekaj konkretnih nasvetov:
:writing_hand: Piši dnevnik, ko si v dvomih. Daj ven vse, kar te žre.
:hourglass_flowing_sand: Čas in doslednost sta ključna. Tudi če misliš, da nikoli ne bo šlo, čustva zbledijo, če jim ne daješ hrane (fantazij, upanja).
:no_entry_sign: Ne krivi se zaradi dogodkov na veselici. To je del učenja – vsi smo kdaj naredili kaj, kar obžalujemo, a si vredna razumevanja.
Želiš nekaj zelo zrelega – prijateljstvo, kljub čustvom. To je možno, ampak zahteva iskrenost do sebe in prostor za notranje zdravljenje. Tvoja zgodba se ni končala z "dramo", ampak z iskrenimi dejanji. Zato si že na dobri poti.
Če želiš, ti lahko pomagam napisati konkreten "self-care plan" za naslednje tedne, da se ti bo lažje odlepiti od čustev.
Drži se :heartpulse: In res: nisi sama v tem.
1
SVETOVALKA
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Probi se osredotočit na njegove napake in si jih poudarjaj: napriemer pomisli kako slab je v neki stvari, kako je ugaben, kakšno grdo majico ima....poskušaj se prepričati v negativne lastnosti on njem
2
Llwksk
Soncnica
Hahah hvala tii❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oj. čustev do fanta neboš mogla izgubiti dokler se ne zaljubiš v nekoga novega ali pa enostavno pozabiš.
pred parimi dnevi sem na pilovi svetovalnici tudi jaz objavila zgodbo PRIJATELJA ALI KAJ VEČ
ime moje simppatije je taj(lažno ime).uglavnem ko sem se na začetku vanj si nisem mogla pomagat da bi to prekinila. nisem mu želela povedati in priznati.neko noč sem mu povedala in pritala sva skupaj za en tedenpo 7.ih deh me je pustil ker do mene ni čutil ničesar.oddaljila sva se in potem ponovno sklenila da ostaneva prijatelja.
1a si mu povedala kaj čutiš do njega?
2a bi mu povedala da si vanga?
3a bi bla z njim?
4morda on čuti enako.nikoli ne veš.
5 predlagam da mu poveš kaj čutiš do njega
nevem kako naj pomagam in kaj naj ti predlagam oprosti a nikoli neveš kaj druga oseba čuti.isto je z mojo zgodbo ipam da jo boš prebralla in odgovorila nanjo
a spomni se:ne naredi ničesar kar bi kasneje obžalovala 2x premisli
pred parimi dnevi sem na pilovi svetovalnici tudi jaz objavila zgodbo PRIJATELJA ALI KAJ VEČ
ime moje simppatije je taj(lažno ime).uglavnem ko sem se na začetku vanj si nisem mogla pomagat da bi to prekinila. nisem mu želela povedati in priznati.neko noč sem mu povedala in pritala sva skupaj za en tedenpo 7.ih deh me je pustil ker do mene ni čutil ničesar.oddaljila sva se in potem ponovno sklenila da ostaneva prijatelja.
1a si mu povedala kaj čutiš do njega?
2a bi mu povedala da si vanga?
3a bi bla z njim?
4morda on čuti enako.nikoli ne veš.
5 predlagam da mu poveš kaj čutiš do njega
nevem kako naj pomagam in kaj naj ti predlagam oprosti a nikoli neveš kaj druga oseba čuti.isto je z mojo zgodbo ipam da jo boš prebralla in odgovorila nanjo
a spomni se:ne naredi ničesar kar bi kasneje obžalovala 2x premisli
1
volkulca
Soncnica
Hvala ti res si pomagala❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
poskušaj čim manj razmišljati o njemu in se zamoti z nečem drugim, pa probaj res najdit neke njegove pomajkljivosti in se osredotoči na tiste, mogoče najdi novo simpatijo.. ne skrbi, čustva minejo :)
0
Soncnica
Hvalaa tii❤️❤️
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
