nevem kaj sem...
1
gayashell
Hej, jaz sem punca tok da veste...
no.... stara sem 14 let in v 6.r sem ugotovila da so mi všeč punce torej to vem že 3 leta... problem pa je da vedno ko me kdo vpraša kaj sem nevem točno kako bi odgovorila. Vedno sem govorila da sem pan, omni, bi včasih tudi lezbijka. Ampak ker je spolna usmerjenost speketer nikoli nisi nekaj 100 procentno, Jaz pa vedno bolj in bolj padam za punce in tega se bojim povedat svoji bff čeprav spoštuje vse in je bi. No vedno ko gledam kako gay vsebino in te stvari vedno bolj si mislim da sem gay, če prav imam tudi crusha na fanta zato nisem lezbijka bi tudi nisem ker to vem, niti pan, vem da sem nekaj čisto drugega.
ali ima se kdo tako tezavo?
ps: sory ce je blo to cist nesmiselno ampak sploh ne vem kako bi opisala ta obcutek, kot da me nekaj odznotraj žre ker ne vem kaj sem.
no.... stara sem 14 let in v 6.r sem ugotovila da so mi všeč punce torej to vem že 3 leta... problem pa je da vedno ko me kdo vpraša kaj sem nevem točno kako bi odgovorila. Vedno sem govorila da sem pan, omni, bi včasih tudi lezbijka. Ampak ker je spolna usmerjenost speketer nikoli nisi nekaj 100 procentno, Jaz pa vedno bolj in bolj padam za punce in tega se bojim povedat svoji bff čeprav spoštuje vse in je bi. No vedno ko gledam kako gay vsebino in te stvari vedno bolj si mislim da sem gay, če prav imam tudi crusha na fanta zato nisem lezbijka bi tudi nisem ker to vem, niti pan, vem da sem nekaj čisto drugega.
ali ima se kdo tako tezavo?
ps: sory ce je blo to cist nesmiselno ampak sploh ne vem kako bi opisala ta obcutek, kot da me nekaj odznotraj žre ker ne vem kaj sem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ni važno kaj si ampak kdo si, če so ti všeč punce ti naj bojo če so ti všec tudi fantje je že v redu ko boš nasla pravo ljubezen boš ugotovila...
5
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
menim, da je v tej starosti še precej hitro, da bi se tako opredeljevala, saj si v fazi raziskovanja tega, kaj in kdo ti je všeč:) Tudi na splošno menim, da se ni potrebno tako striktno omejevati, čutiš kar čutiš, do kogar pač čutiš:blush:. Verjamem pa, da si lahko glede svojih občutkov in identitete zmedena, kar je povsem običajno za tvojo starost.
Torej, da povzamem - menim, da se ne rabiš opredeljevati in skrbeti, da ne pašeš čisto točno v določen okvirček. Kot si že sama izpostavila, je spolna usmerjenost in identiteta spekter, ki ni fiksen, zato se ne rabiš na silo opredeljevati za nobeno "oznako":
Lepo se imej:)
menim, da je v tej starosti še precej hitro, da bi se tako opredeljevala, saj si v fazi raziskovanja tega, kaj in kdo ti je všeč:) Tudi na splošno menim, da se ni potrebno tako striktno omejevati, čutiš kar čutiš, do kogar pač čutiš:blush:. Verjamem pa, da si lahko glede svojih občutkov in identitete zmedena, kar je povsem običajno za tvojo starost.
Torej, da povzamem - menim, da se ne rabiš opredeljevati in skrbeti, da ne pašeš čisto točno v določen okvirček. Kot si že sama izpostavila, je spolna usmerjenost in identiteta spekter, ki ni fiksen, zato se ne rabiš na silo opredeljevati za nobeno "oznako":
Lepo se imej:)
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, ne znam ti pomagati, ker sama že eno leto in par mesecev vem, da sem aseksualna lejzbijka in nisem nikoli mislila da sem kaj drugega (razen da sem straight, ko sem bila mlajša, ugh:sob:), ker so mi všeč samo punce.
Ampak uspelo ti bo ugotoviti, pa tudi če ti ne, bo čisto okej, ker ne rabiš imeti a label, če nočeš. Verjamem, da potem ni ravno lahko povedati ljudem (coming from a closeted girl with a label), ampak šlo ti bo. Verjamem vate, da boš ugotovila, s čem se ti je comfortable indetificirati in da boš imela dovolj poguma, da poveš ljudem:muscle::muscle::muscle::heart::heart::heart:
Lepo se imej🤎
Ampak uspelo ti bo ugotoviti, pa tudi če ti ne, bo čisto okej, ker ne rabiš imeti a label, če nočeš. Verjamem, da potem ni ravno lahko povedati ljudem (coming from a closeted girl with a label), ampak šlo ti bo. Verjamem vate, da boš ugotovila, s čem se ti je comfortable indetificirati in da boš imela dovolj poguma, da poveš ljudem:muscle::muscle::muscle::heart::heart::heart:
Lepo se imej🤎
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, s tem ni nič narobe.
Js mam pa sam eno vprašanje. Kako to da si v 6.r če si stara 14???
Js mam pa sam eno vprašanje. Kako to da si v 6.r če si stara 14???
0
Music
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
14 Letn froc si nimas pojma ka maš rada prosim mal pomisl z temi skurjenimi mozgani
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
