Nrdila sem neumnost... ali pa ne...
1
Hola... Torej ne bom se obotavljala in bom direktna. Toreeeej... <3
Moj oči kadi... na tejle stvarci: https://www.dnevnik.si/i/as/2018/01/31/1070744.jpg in on kadi že od kar se spomnim in enkrat je imel že težave s pljuči in je za nekaj časa kadil wape (ne vm, če sm prov napisala) kar je v bistvu ful bolj zdravo in pol ko se mu je stanje s pljuči izboljšalo je spet začel kaditi normalno. In on 'prekadi' eno škatlico cigaret na dan in men je ful strah za njega.
In prejle sm na wcju vidla tisto stvar in sm jo pač... uzela in skrila v moji sobi. In pol je čez neki časa oči k men v sobo pršou pa me vprašov če sm jo kje vidla pa sm rekla da ne in k je šel sm imela ful slabo vest in zdej nevem kaj nej naredim.
Pls help.
Hvala
Moj oči kadi... na tejle stvarci: https://www.dnevnik.si/i/as/2018/01/31/1070744.jpg in on kadi že od kar se spomnim in enkrat je imel že težave s pljuči in je za nekaj časa kadil wape (ne vm, če sm prov napisala) kar je v bistvu ful bolj zdravo in pol ko se mu je stanje s pljuči izboljšalo je spet začel kaditi normalno. In on 'prekadi' eno škatlico cigaret na dan in men je ful strah za njega.
In prejle sm na wcju vidla tisto stvar in sm jo pač... uzela in skrila v moji sobi. In pol je čez neki časa oči k men v sobo pršou pa me vprašov če sm jo kje vidla pa sm rekla da ne in k je šel sm imela ful slabo vest in zdej nevem kaj nej naredim.
Pls help.
Hvala
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Heeej,
No, pravzaprav si naredila dobro stvar, ampak najbolje je, da mu poveš, da si mu skrila, ker ti ni všeč da kadi, saj je to zdravju škodljivo. Sigurnoo bo razumel in mogoče celo nehal kaditi. Gotovo nebo jezen, ker si mu jo skrila. Vse je v redu :)
*I*Lp*i*
No, pravzaprav si naredila dobro stvar, ampak najbolje je, da mu poveš, da si mu skrila, ker ti ni všeč da kadi, saj je to zdravju škodljivo. Sigurnoo bo razumel in mogoče celo nehal kaditi. Gotovo nebo jezen, ker si mu jo skrila. Vse je v redu :)
*I*Lp*i*
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mislim, da je to kar si storila dobro, saj si imela dobre namene. Ampak res bi bilo dobro, da mu to poveš in mu poveš razloge zakaj te to moti in zakaj to škoduje zravju. Upam, da ti uspe!
Upam na najboljše!
Lysm, tvoja hčerkica
Upam na najboljše!
Lysm, tvoja hčerkica
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej. Naredila si OK stvar. In mogoče pustiš da kak dan ali dva ne kadi. Potem se naredi naeumno in reci:očka našla sem tvojo napravico!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hello!!
ohh, še predobro vem kako ti je. imela sem podoben problem. da razložim: moj oči je tudi kadil. ko pa sem bila stara pomojem okoli 5 let, je nehal. to je zelo težko, pa še pokadil je ogromno. mislim, da celo več kot eno škatlico na dan. no... ta problem, ki ti ga bom zdajle povedala, sem že hotela napisati na svetovalnico, pa sem se potem vseeno zadržala in ga nisem. ampak: do zdaj sem živela v majhnem naselju in noben ni kadil. potem pa smo lansko leto dobili sosede, ki zelo veliko kadijo. v tem naselju je tradicija, da novo leto praznujemo po približno 5 družin skupaj (vseh 8 let do zdaj je bilo tako :)). in, ker so se teli novi zelo lepo ujeli z vsemi, so prišli tudi oni. no, in na novo leto, je tudi moj oči pokadil 3 cigarete. pri prvi sem se zjokala. dobesedno. grozno je biloo!! nisem mogla verjet, ker sem verjela, da se to ne dogaja več. takrat moje mami ravno ni bilo zraven (ker je šla s sosedom na becinsko po pijačo, hahha :)), ampak, ko sem jo našla, sem se tako zelo zjokala :( hvala bogu, da sta bili zraven (cel čas!!) moji bff, ki sta najboljši! (pujsek, buba, če to po nekem čudnem naključju bereta: tega vama ne povem pogosto, ampak čudoviti sta in imam vaju neskončno rada <3) ... pri drugem in tretjem cigaretu, smo samo šle en krog okoli ulice, in nisem gledala. po koncu (doma) sva se z očitom pogovorila, ker je bilo tudi mojemu bratcu hudo. zmenili smo se, da ne bo več (no, itak, da bo še kdaj, ampak, da zdaj ve, kako naju to prizadane :))
oprosti, ker ti zdajle tu nakladam o svojih problemih, verjetno sem samo mogla dat vse iz sebe, ker sem že vedno malo prestrašena, ko se druži s temi sosedkoti :') a bistvo je, da... no, iskreno zelo dvomim, da si s tem zadevo uredila, in ne bo več kadil. vem za primer, ko so eni otroci svojemu očetu razrezali cigarete, ampak si je on pač kupil nove. vem, da si želela le dobro, toda pomojem je boljša rešitev iskren pogovor. če se vrnemo na moj primer: jaz sem očitu povedala, da mi je grozno, da kadi, ker to ni zdravo in me enostavno skrbi zanj. verjetno ga ne boš že na začetku prepričala, da naj neha, sklepam pa, da ga boš lahko prepričala, da pokadi manj. in i guess bo to pripeljalo do tega, da bo ugotovil, da ubistvu kajenja sploh ne rabi.
skratka, vrni mu to zadevico in mu iskreno povej kaj si misliš. ne zadržuj solz, če bodo slučajno prišle na plano. če te pa je strah to povedati, zaupaj najprej mami. prosi jo, če lahko morda ona kdaj tvoj strah omeni očitu. zagotovo te bosta starša razumela :)
upam, da sem vsaj malo pomagala in oprosti za tako dolg uvod :)
srečno, kamilica <3
ohh, še predobro vem kako ti je. imela sem podoben problem. da razložim: moj oči je tudi kadil. ko pa sem bila stara pomojem okoli 5 let, je nehal. to je zelo težko, pa še pokadil je ogromno. mislim, da celo več kot eno škatlico na dan. no... ta problem, ki ti ga bom zdajle povedala, sem že hotela napisati na svetovalnico, pa sem se potem vseeno zadržala in ga nisem. ampak: do zdaj sem živela v majhnem naselju in noben ni kadil. potem pa smo lansko leto dobili sosede, ki zelo veliko kadijo. v tem naselju je tradicija, da novo leto praznujemo po približno 5 družin skupaj (vseh 8 let do zdaj je bilo tako :)). in, ker so se teli novi zelo lepo ujeli z vsemi, so prišli tudi oni. no, in na novo leto, je tudi moj oči pokadil 3 cigarete. pri prvi sem se zjokala. dobesedno. grozno je biloo!! nisem mogla verjet, ker sem verjela, da se to ne dogaja več. takrat moje mami ravno ni bilo zraven (ker je šla s sosedom na becinsko po pijačo, hahha :)), ampak, ko sem jo našla, sem se tako zelo zjokala :( hvala bogu, da sta bili zraven (cel čas!!) moji bff, ki sta najboljši! (pujsek, buba, če to po nekem čudnem naključju bereta: tega vama ne povem pogosto, ampak čudoviti sta in imam vaju neskončno rada <3) ... pri drugem in tretjem cigaretu, smo samo šle en krog okoli ulice, in nisem gledala. po koncu (doma) sva se z očitom pogovorila, ker je bilo tudi mojemu bratcu hudo. zmenili smo se, da ne bo več (no, itak, da bo še kdaj, ampak, da zdaj ve, kako naju to prizadane :))
oprosti, ker ti zdajle tu nakladam o svojih problemih, verjetno sem samo mogla dat vse iz sebe, ker sem že vedno malo prestrašena, ko se druži s temi sosedkoti :') a bistvo je, da... no, iskreno zelo dvomim, da si s tem zadevo uredila, in ne bo več kadil. vem za primer, ko so eni otroci svojemu očetu razrezali cigarete, ampak si je on pač kupil nove. vem, da si želela le dobro, toda pomojem je boljša rešitev iskren pogovor. če se vrnemo na moj primer: jaz sem očitu povedala, da mi je grozno, da kadi, ker to ni zdravo in me enostavno skrbi zanj. verjetno ga ne boš že na začetku prepričala, da naj neha, sklepam pa, da ga boš lahko prepričala, da pokadi manj. in i guess bo to pripeljalo do tega, da bo ugotovil, da ubistvu kajenja sploh ne rabi.
skratka, vrni mu to zadevico in mu iskreno povej kaj si misliš. ne zadržuj solz, če bodo slučajno prišle na plano. če te pa je strah to povedati, zaupaj najprej mami. prosi jo, če lahko morda ona kdaj tvoj strah omeni očitu. zagotovo te bosta starša razumela :)
upam, da sem vsaj malo pomagala in oprosti za tako dolg uvod :)
srečno, kamilica <3
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
tudi moja babi kadi, zato vem kako ti je
poskusi ga prepričati z razlogom da ga imaš rada in naj neha ker ne želiš da umre itd. če ne zaleže poskusi z razlogom da moraš zaradi njega ti pasivno kaditi
lahko pa to vzameta kot igro in gresta koliko časa mu uspe brez kajenja ali pa da boš npr. pomila posodo če cel teden ne bo kadil itd.
upam, da sem ti pomagala
poskusi ga prepričati z razlogom da ga imaš rada in naj neha ker ne želiš da umre itd. če ne zaleže poskusi z razlogom da moraš zaradi njega ti pasivno kaditi
lahko pa to vzameta kot igro in gresta koliko časa mu uspe brez kajenja ali pa da boš npr. pomila posodo če cel teden ne bo kadil itd.
upam, da sem ti pomagala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lahko mu jo na skrivaj vrneš na mesto s katerega si mu jo vzela.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lahko mu jo na skrivaj vrneš na mesto s katerega si mu jo vzela.
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
