uradna diagnosticna merila/kriteriji:
Izrazit in pretiran strah ali tesnoba, ki se dosledno pojavlja v eni ali več socialnih situacijah, kot so socialne interakcije (npr. pogovor), opravljanje dejavnosti ob občutku, da je posameznik opazovan (npr. prehranjevanje ali pitje v prisotnosti drugih), ali nastopanje pred drugimi (npr. javno govorjenje).
Posameznika skrbi, da se bo vedel na način ali kazal simptome tesnobe, ki jih bodo drugi negativno ocenili (npr. kot ponižujoče, sramotno, vodilo v zavrnitev ali bo za druge žaljivo).
Ustrezne socialne situacije se dosledno izogiba ali jih prenaša z intenzivnim strahom ali tesnobo.
Simptomi niso prehodni, temveč vztrajajo daljše časovno obdobje (npr. vsaj več mesecev).
Simptomov ni mogoče bolje pojasniti z drugo duševno motnjo (npr. agorafobijo, telesno dismorfično motnjo, motnjo referenčnega vonja).
Simptomi povzročajo izrazito stisko zaradi vztrajne tesnobe ali pomembno ovirajo posameznikovo osebno, družinsko, socialno, izobraževalno, poklicno ali drugo pomembno področje delovanja. Če je delovanje ohranjeno, je to doseženo le z znatnim dodatnim naporom.

dodatne znacilnosti:
Posamezniki s socialno anksiozno motnjo lahko poročajo o skrbeh glede telesnih simptomov, kot so rdečica, potenje ali tresenje, namesto da bi sprva izrazili strah pred negativno oceno.
Socialna anksiozna motnja se pogosto pojavlja skupaj z drugimi anksioznimi ali strahom povezanimi motnjami, pa tudi z depresivnimi motnjami.
Posamezniki s socialno anksiozno motnjo so v večjem tveganju za razvoj motenj zaradi uporabe substanc, kar se lahko pojavi kot posledica poskusa ublažitve simptomov tesnobe v socialnih situacijah.
Posamezniki s socialno anksiozno motnjo morda ne zaznavajo svojega strahu ali tesnobe v socialnih situacijah kot pretiranega. Zato je potrebno uporabiti klinično presojo, da se določi, ali je poročani strah, tesnoba ali izogibajoče vedenje neproporcionalno glede na socialno situacijo, ob upoštevanju tako sprejetih kulturnih norm kot tudi posebnih okoljskih okoliščin, ki jim je posameznik izpostavljen (npr. strah pred interakcijo s sovrstniki je lahko upravičen, če je posameznik tarča nadlegovanja).
vir: https://icd.who.int/browse/2025-01/mms/en#2062286624