Kdaj pa se ti to dogaja? Ce pred spanjem, morda imej sabo da si narediš kakšen čaj z dobrim učinkom, ali za lažje spanje. Ce takrat ko si sama in se nic ne dogaja, poskusi vecino casa preziveti z ektivnostmi s prijatelji/sošolci. Ce pa se ti dogaja nasplosno, se poskusaj pogovoriti s tistimi ki jim zaupas o tem. Ce so prave osebe se ne bodo norcevala, ti svetovale in pomagale. Prav tako lahko poves starsem in na tabore naprimer vzames sabo nekaj kar te spomnija na dom. Lahko tudi knjigo da se zamotiš.
Je tudi malo drazja pa tezja opcija, ampak ce te zanima sem na spletu videla take zapestnice/lučke (zdaj je ze veliko takih razlicnih stvari) ki imas dva dela. In en del imas ti en pa nekdo naprimer tvoj starš/skrbnik. Ko potapkas na to stvarco se zasvetlika tista druga od tvojega skrbnika. Tako sta povezana ceprav dalec stran. Zal pa ne vem kje se to kupiti ali kako se imenuje. Precej prepricana sem da je na amazonu drugace.

Hej,

vem kako je, ko imaš domotožje, sploh če greš nekam in te več dni ni nazaj domov. Ena od stvari, ki jo lahko narediš je ta, da se skušaš v čim večji meri zamotiti; udeležuj se čim več aktivnosti (predvidevam da na taboru teh ni malo) in tako ti bodo dnevi minevali hitreje. Še bolje bo, če boš karkoli počela z nekom drugim, torej s prijatelji in prijateljicami, ki jih spoznaš na taboru.

Druga stvar, ki ti lahko olajša situacijo pa je ta, da vsak dan, pa tudi če samo za 5 minut pokličeš mamo ali očeta, ali pa sorojenca; torej nekoga, ki ga pogrešaš. Lahko jim opišeš dan in spregovorite par besed in gotovo se boš počutila nekoliko bolje in bliže domu.

Upam, da sem kaj pomagal!