Pogovor
1
PikaPoka
Hoj, jst sem mela pred 2 dnevoma pogovor s mojimi starši in sem jima prvič povedala da sem bila pred 3,5 leti vs čas ful žalostna, samomorilna, da sem se naskrivaj jokala, da sem mela slabo družbo, sem bila brez motivacije itd. in zdaj me nočeta pustiti same doma da si ne bi česa naredla ampak sem jima povedla da se že dolgo ne počutim več tako (zdaj sem skoraj 16, 1. letnik srednje šole in mam super prijatle in sem dejansko vesela). Kaj naj ker glih zard tega jima ni sem hotla nč nikol rečt ker me mata zdej za nekoga s mentalnimi problemi in ju sam za brez veze skrbi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lej, to, da ju skrbi, je znak, da te mata tok rada, da nočta, da bi se ti kej zgodil. vrjamm, da ti gre to zdej na živce, ampak pomoje je najbolš, da se z njima pogovoriš in jima poveš točn to, kr si nm: da si vesela, maš super prjatle zdej v sredni, in da na splošno uživaš v svojm lajfu. najbrž jima bo to na začetku težko razumet, kej ju je strah mogoče mau ohromiu, ampak bosta sčasoma sigurn razumela. jima pa lohka pač pustiš, da sta prvih neki dni/tednov skos ob teb, da bosta vidla, da ni več nobene bojazni.
lp
lp
0
jhgsdjgf
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Najprej, zelo pogumno od tebe, da si se sploh opogumila in jima vse to povedala.
Verjamem, da zdaj mogoče malce obžaluješ, da si jima povedala. Ampak zdaj pa poglej iz druge strani; kaj bi pa ti naredila če bi ti tvoj otrok povedal, da se je želel ubiti? Bi ga pustila kot, da ni bilo nič, tudi če bi ti povedal, da je zdaj vredu?
Ni jima lahko. Vsak starš se trudi, da bi za svojega otroka naredil najboljše. In če sliši to kar si jima povedala, je to za niju zelo težko, ker se celo tvoje življenje trudita zate.
Daj jima čas. Pusti jima, da malce pretirano skrbita zate. To ju bo pomirilo. Čez čas, če bosta še zmeraj takšna, se pa še enkrat pogovori o tem. Razloži jima sedajšno situacijo in jima nekako dokaži, da je zdaj vse vredu in, da jima ni treba več tako skrbeti zate.
Domov lahko pripelješ svoje prijatelje in se z njimi smejiš, zabavaš itd. Že s tem boš nekaj pokazala. Da si so našla dobro družbo. Vsak dan jima lahko govoriš zabavne, smešne zgodbice, ki so se ti zgodile v šoli, s prijatelji.
Želim ti čim več sreče!
avery
Najprej, zelo pogumno od tebe, da si se sploh opogumila in jima vse to povedala.
Verjamem, da zdaj mogoče malce obžaluješ, da si jima povedala. Ampak zdaj pa poglej iz druge strani; kaj bi pa ti naredila če bi ti tvoj otrok povedal, da se je želel ubiti? Bi ga pustila kot, da ni bilo nič, tudi če bi ti povedal, da je zdaj vredu?
Ni jima lahko. Vsak starš se trudi, da bi za svojega otroka naredil najboljše. In če sliši to kar si jima povedala, je to za niju zelo težko, ker se celo tvoje življenje trudita zate.
Daj jima čas. Pusti jima, da malce pretirano skrbita zate. To ju bo pomirilo. Čez čas, če bosta še zmeraj takšna, se pa še enkrat pogovori o tem. Razloži jima sedajšno situacijo in jima nekako dokaži, da je zdaj vse vredu in, da jima ni treba več tako skrbeti zate.
Domov lahko pripelješ svoje prijatelje in se z njimi smejiš, zabavaš itd. Že s tem boš nekaj pokazala. Da si so našla dobro družbo. Vsak dan jima lahko govoriš zabavne, smešne zgodbice, ki so se ti zgodile v šoli, s prijatelji.
Želim ti čim več sreče!
avery
0
Moj odgovor:
Neki
potrebuje pomoč ali nasvet v
