Pomagajte prosim
3
Pomoč
Hej! Stara sem 14 let in sem 9. razred. Že dva tedna imam tesnobo. Na trenutke sem zelo žalostna in ne vem zakaj, na trenutke me skrbi da bom v depresiji, na trenutke sem vesela in ne razmišljam o tem, na trenutke pa razmišljam o tem, ampak sploh nisem žalostna. Med vikendom se počutim super in je vse v redu, med tednom pa se pojavlja ta problem. Med tednom zjutraj nočem v šolo in se skoraj zjokam. Mami je takrat v službi in jo pogrešam. Gre mi na jok in sploh ne vem zakaj si ne želim v šolo in zakaj pogrešam mamico. Imam tak občutek kot ko sem se jokala v vrtcu, ko sem jo pogrešala. Strah me je in ne vem kaj naj naredim. Ne upam si povedati mamici oz. ne vem kako ji naj.
Kaj naj naredim?
Kako naj povem mamici?
Ali ste tudi bi bili kdaj v takšni situaciji?
Je to normalno?
Karkoli drugega...
Hvala
Kaj naj naredim?
Kako naj povem mamici?
Ali ste tudi bi bili kdaj v takšni situaciji?
Je to normalno?
Karkoli drugega...
Hvala
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Poskusila ti bom pomagati.
*b*1.Kaj naj naredim?*b*
Poskusi povedati, komu ki mu zaupaš. Ni nujno, da so to starši, lahko poveš tudi prijateljem, svetovalni delovki na šoli... Če še dolgo ne bo šlo na boljše, prosi starše, da te naročijo k psihiologu/psihiatru (nissm prepričana kateri je za kaj).
*b*2.Ali naj povem mamici?*b*
Dobro bi bilo, da ji poveš-ali komurkoli drugemu, ker ti bo laže, ko boš to nekomu povedala. Mogoče ti bo znala svetovati, sa ti bo lažje.
*b*3.Ali ste tudi vi bili kdaj v takšni situaciji?*b*
Recimo da ja. Jaz sem imela obdobje, ko me je bilo vsega zelo strah. Ko sem to nokomu povedala mi je vilo lažje.
*b*4.Je to normalno?*b*
O tem kaj je normalno in kaj ne bi se dalo razpravljati dolge ure. Če se bo nadaljevalo zelo dolgo moraš poiskati pomoč. Drugače je pa "normalno", da imaš kdaj kakšno takšno obdobje.
*b*5.Še kaj drugega…*b*
Uspelo ti bo iti čez to, le voljo moraš imeti. Imaš to:muscle_tone1:.
Kornelija
Poskusila ti bom pomagati.
*b*1.Kaj naj naredim?*b*
Poskusi povedati, komu ki mu zaupaš. Ni nujno, da so to starši, lahko poveš tudi prijateljem, svetovalni delovki na šoli... Če še dolgo ne bo šlo na boljše, prosi starše, da te naročijo k psihiologu/psihiatru (nissm prepričana kateri je za kaj).
*b*2.Ali naj povem mamici?*b*
Dobro bi bilo, da ji poveš-ali komurkoli drugemu, ker ti bo laže, ko boš to nekomu povedala. Mogoče ti bo znala svetovati, sa ti bo lažje.
*b*3.Ali ste tudi vi bili kdaj v takšni situaciji?*b*
Recimo da ja. Jaz sem imela obdobje, ko me je bilo vsega zelo strah. Ko sem to nokomu povedala mi je vilo lažje.
*b*4.Je to normalno?*b*
O tem kaj je normalno in kaj ne bi se dalo razpravljati dolge ure. Če se bo nadaljevalo zelo dolgo moraš poiskati pomoč. Drugače je pa "normalno", da imaš kdaj kakšno takšno obdobje.
*b*5.Še kaj drugega…*b*
Uspelo ti bo iti čez to, le voljo moraš imeti. Imaš to:muscle_tone1:.
Kornelija
2
Pomoč
Hvala ti res❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Povej kakšni odrasli osebi.
Jaz se ponavadi počutim enako še posebej ko imam menstruacijo.
Lp Lanchy
Povej kakšni odrasli osebi.
Jaz se ponavadi počutim enako še posebej ko imam menstruacijo.
Lp Lanchy
1
Lanchy
Pomoč
Hvala!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej:grin:
Jaz imam mocne probleme z anksijoznostjo in tesnobo.Strah me je Bruhanja.Zaradi tega sem bila 3 mesece v bolnici ker sem skoraj umrla ker nisem jedla.Poznam obcutek ko ti je tesko biti stran od starsev.V bolnici jih ni bilo.Ce pa nisi vsega pojedel so ti prepovedali stike z njimi.U glavnem res ti srcno priporocam da cim prej zberes pogum saj se lahko tvoja tesnoba začne poslapsevati.Tudi jaz na zacetku nisme poved1l1 nikomur.Priporocam ti da mami poklices ob nekem veceru k tebi v sobo in se pogovorita
Res resss ti predlagam da to naredis.Zagotovo bi ti pomagal tudi kaksen pogovor s psihologom.Meni na zacetku to ni pomagalo vendar scasoma ti to res pomaga!Ti pa povem da je strah pref solo in tesnoba dokaj normalno.Vs1k tretji otrok na svetu.Ne poznam nikogar ki s enebi nicesar bal.POGUMEN ČLOVEK NI TISTI KI STRAHU NE ČUTI TEMVEČ TISTI KI GA PRMAGA
Loomy:kissing_heart:
Jaz imam mocne probleme z anksijoznostjo in tesnobo.Strah me je Bruhanja.Zaradi tega sem bila 3 mesece v bolnici ker sem skoraj umrla ker nisem jedla.Poznam obcutek ko ti je tesko biti stran od starsev.V bolnici jih ni bilo.Ce pa nisi vsega pojedel so ti prepovedali stike z njimi.U glavnem res ti srcno priporocam da cim prej zberes pogum saj se lahko tvoja tesnoba začne poslapsevati.Tudi jaz na zacetku nisme poved1l1 nikomur.Priporocam ti da mami poklices ob nekem veceru k tebi v sobo in se pogovorita
Res resss ti predlagam da to naredis.Zagotovo bi ti pomagal tudi kaksen pogovor s psihologom.Meni na zacetku to ni pomagalo vendar scasoma ti to res pomaga!Ti pa povem da je strah pref solo in tesnoba dokaj normalno.Vs1k tretji otrok na svetu.Ne poznam nikogar ki s enebi nicesar bal.POGUMEN ČLOVEK NI TISTI KI STRAHU NE ČUTI TEMVEČ TISTI KI GA PRMAGA
Loomy:kissing_heart:
1
Pomoč
Hvala ti res❤️
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
