Hejjj.
Ja, o takšnih stvareh se je z odraslo osebo zelo težko pogovarjati, verjamem. Ko se srečate na hodnikih jo ustavita pa jo vprašajta kdaj ima čas za pogovor, ker rabita pomoč, ni treba cele zgodbe naenkrat ¨izstrelit¨ ven. Če bo torej vama povedala kdaj ima čas, takrat pojdita k njejmin ji povejta vse, da vama bo lahko pomagala.
Upam, da bo vse okej!
Lp, Yana10

imela sm isto izkušnjo, pač meja sošolka nima takih izpadov se pa reže, to sva izvedli z skupaj še z eno sošolko. En da sva držali zase potem pa sva se odločili da poveva razredničarki, ker je res dobra razredničarka. Zdej ta sošolka hodi v svetovalno službo da bo pridobila boljšo samopodobo in da konča z rezanjem. Pomojem jw najbolje da to nekomu zaupata ker je bolje in še težko je to držat v sebi. Js sm se jokala zarad tega ker mi je res hudo zanjo, veliko lažje je ko nekomu poveš. Upam da sm pomagala in da bo vse ok <33

Pozdravljena!
Ne se preveč obremenjevat kako boš povedala, ker te bo to še dodatno težilo. Svetujem ti, da med odmorom greš do svetovalne delavke in ji razložiš situacijo. Če ti je pretežko pa lahko poveš prvo učiteljici in skupaj greste do svetovalne delavke. Lahko poveš tudi staršem.

To, kar opisuješ, ni nekaj manjšega-to je resna situacija. Če ste našle listek o samopoškodovanu ali celo o tem, da bi si nekaj naredila, je prav, da to vzamete zelo resno.

In ja -odločitev, da gresta do šolske svetovalne delavkeje pravilna. To ni izdaja prijateljice, ampak način, da ji pomagate, ko sama očitno ne zmore.

Če razmšlaš, kako pristopit lahko narediš tako:

-pojdita skupaj (ti + sošolka), da ne boš sam pod stresom
-povejta čisto iskreno in konkrtno brez olepševnja
-omenita vse: rezanje, njeno vedenje, listek, strah


Upam da sem ti pomagala<333

Hej,

kot je bilo že zgoraj omenjeno, je to pomembna situacija, ki jo je treba povedati naprej - kar že razmišjata s sošolko. Glede pristopa do svetovalne delavke se ne rabiš posebej obremenjevati, saj je tam, da je vam na voljo za kakršno koli pomoč ali pogovor.

Povejta, da vaju skrbi za prijateljico, da mogoče razmišlja o samomorh, da bo imela poskus. Da ne vesta, kako ji pomagati. Svetovalna delavka je dolžna sporočiti naprej staršem, saj gre za ogroženost življenja in je potrebno ukrepati.

Naj te ne skrbi glede jeze prijateljice, ali da bi zamerila, ker so starši izvedeli. Bolj pomembno kot zamera je, da si prijateljica kaj ne naredi in da se ji pomaga. Morebitna jeza ali zamera bo čez čas minila.

Pomembno je, da s sošolko ne ostaneta sami s tem in da povesta naprej odrasli osebi. Če potrebujeta še kakšen vir pomoči, jih navajam spodaj:

* TOM telefon (med 12. in 20. uro na brezplačno številko 116 111, e-pošta: tom@zpms.si)
* Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
* Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan, brezplačno)
* Nujna medicinska pomoč: 112

Spletni strani: TO SEM JAZ: http://www.tosemjaz.net/ in ŽIV? ŽIV!: http://zivziv.si/