Ojla, moj nasvet je, da se zamotiš. Dej si en projekt za počitnice (da se naučiš kakšnega jezika, da si narediš bullet journal, da prebereš kakšno zbirko knjig, se naučiš nov inštrument...) pač možnosti je veliko. To ti bo potem pomagalo da boš imela motivacijo, pa čeprav bo kdaj težko. Lahko se zmeniš s kakšnimi prijateljicami da se vsak dan pokličete kjerkoli že ste na počitnicah in si poveste kaj se vam dogaja.
Kaj to s self harm si mislila da se celo režeš? (Prvič slišim za to in sem šla na google gledat kaj to sploh je).Če se, moreš takoj nehat!!! Pomoje je dovolj dober razlog že to, da gotovo nočeš imet brazgotin do konca življenja!!
Ne pozabi in verjemi da bo bolje, ker sigurno bo. Nisi edina ki čuti tako in tudi jaz se težko motiviram med počitnicami, najraje in hkrati najhuje (ker vem da samo zgubljam čas s tem in bi lahko delala kaj mnogo bolj koristnega) bi mi bilo če bi bila cel dan na telefonu... ampak ti ne bom težila z mojimi problemi.
Torej:
1. kdo na voljo da pomaga? Jaz ti lahko pomagam, če rabiš pogovor mi piši. Drugače pa povej mami kako je, še enkrat, pripravi se, more dobit občutek da je resno in da rabiš pomoč.
2. kako naj neham delati self harm? Takoj ko pomisliš na to, pomisli na nekaj kar se lahko veseliš (morda kam greste na počitnice, ali če greš na kakšen kamp ali žur...)
Pač počitnice, ko imaš ful cajta lahko dobro izkoristiš ali pa pustiš času, da teče za brezveze. Delaj kej zanimivga, morda lahko pišeš blog ali kej tukej na Pilovi spletni strani...
Drži se, sej veš, da bo že bolje.
Lepo bodi in radi te imamo :heart::heart: :heart: (pridi kej nazaj na pil :blush:)
Minči

Hej poskusi se zamotiti z stvarjo ki ti je všeč, drugače pa poskušaj kakšno novo stvar. Mogoče ti bo pa všeč

Hej,

občutki, ki jih opisuješ, res zvenijo neprijetni. Nekaj občutkov zdolgočasenosti, zlasti v času, ko ni šole, je povsem razumljivih. A če doživljaš tako izrazita negativna čustva, da vodijo v samopoškodovalno vedenje, potem ti toplo svetujem, da se na nekoga obrneš. To naj bo oseba, ki ji zaupaš in za katero veš, da bo tvoje težave vzela resno. Če med bližnjimi takšne osebe ni, se lahko tudi sama obrneš na svetovalno delavko na svoji šoli, saj so prav v ta namen tam, da pomagajo. Če v času poletnih počitnic ni možno v živo pristopiti do nje, ji lahko napišeš tudi e-mail. Če te mama pri tem ne podpira, je o tem ne rabiš obvestiti. Sama presojaš, da potrebuješ pomoč, in to je zadosten razlog, da jo poiščeš.

Če ti nič od tega ne ustreza, obstajajo druge možnosti pomoči, do katerih lahko dostopaš sama. Tukaj je nekaj telefonskih številk, ki jih lahko brez zadržkov pokličeš, če te bodo težave še pestile:
- TOM telefon: 116 111 (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabiš lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan: 116 123 (24 ur na dan brezplačno)

Kot sta predlagali drugi PILovki, pa lahko tudi poskusiš početi razne dejavnosti, da zapolniš svoje dni in "zamotiš" svoje misli. To je lahko nekaj, kar veš, da te je nekoč veselilo, lahko pa poskusiš storiti kaj novega. Lahko ohranjaš stik s svojimi prijateljicami in se z njimi kdaj sestaneš. Če pobrskaš po forumih, lahko najdeš veliko zanimivih idej za preživljanje prostega časa med poletjem. Pomembno je, da se tem neprijetnim občutkom ne predajaš. Vsekakor pa vedi, da si ne zaslužiš tega, da te poškoduje kdo drug ali ti sama sebe.

Upam, da sem kako pomagal. Lepo bodi. :)