Ali mi mogoče lahko kdo pojasni to, prosim.
Imela sem samo 2 najboljši prijatelici in čisto nobenega navadnega prijatelja (predvsem zato ker sem rahlo nenavadna in rada počnem stvar, ki so drugim povsem nesmiselne npr. se učim nepomembne podatke na pamet).
Prvo poznam že 10 let, drugo pa sem spoznala pred skoraj 2 letoma in pol v času ko smo zaradi covida prvič ostali doma.
Ta prva (recimo da je Z) je tudi moja sošolka. Do lanskega leta sva bili z Z neločljivi. Bili sva edini odličnjakinji v razredu. Jaz sem imela veliko znanja iz potovanj, na katerih sem bila (+10) ter od stvari, ki sta me jih doma učila starša in smo se o njih pogovarjali. Ona pa je imela ogromno naučenega znanja in je bila za učenje nadarjena, čeprav se ni veliko učila. Lani sva šli na 3 tekmovanja skupaj in potem tudi na regijska naprej. Potem pa sem se jaz pri enem uvrstila na državno. Od takrat naprej je do mene postala malo zadržana, ampak še zmeraj je bilo skoraj enako kot prej.
Z začetkom letošnjega šolskega leta pa se je res spremenila. Začela si je mazat trepalnice in tudi do mene se obnaša tako nekako vzvišeno, sploh ne govori s svojim glasom. Tudi za par si zmeraj izbere vsakogar, ki nisem jaz.
In zdaj se v vseh sedmih dneh nisva čisto nič družili (z izjemo ene ure izbernega predmeta, kjer sva sedeli skupaj).
Pač da povem naprej, morem najprej razložit to.
V našem razredu so punce oblikovale dve skupini. V 1. so tiste, ki so skos na telefonih in motijo pouk (ne toliko motijo, kot to da jih učiteljice opozarjajo), v 2. skupini pa so takšne, ki skos nekaj jamrajo in se pogovarjajo o brezveznih rečeh, fanith, itd. V obeh skupinah pa se jih večina maže (pač to me ful moti, ker sem že naravno ful proti temu da se mažeš, sploh pa že v osnovni šoli).
Letos se je Z pridružila 2. skupini in jaz sem postala outsiderka (danes pri športni sem bila izbrana zadnja), pač sem edina punca v razredu, ki se z nikomor ne druži, med odmori ne dohaja na hodnike in se nasplošno drži pravil.
Potem pa je tu še druga (recimo da je ta B). Zdelo se mi je da je ona edina, ki me je vsaj malo razume in se ji ne zdim nora (pač sošolci mi pogosto pravijo da sem zmešana, ker sem pametna in podobno, ampak jih večinoma ignoriram in se ne spuščam na njihovo raven). Njej sem povedala skoraj VSE. Zmeraj sva se pogovarjali povsem odkrito.
Sredi avgusta pa sva se jaz in moja sestrica skregali z B, čeprav nisem bil prepričana kako hudo. No, v sredo pa sem jo prosila, če bi mi lahko pri nečem pomagala (slovenščina ji gre bojlje kot meni zato) in mi je napisala (prosila sem jo preko sporočil) razjarjeno in sovražno sporočilo in popolnoma končala prijateljstvo.

In sedaj sem povsem brez vsakeršnih prijateljev, oni dve pa sta bili edini osebi ko sem jima vsaj majčkeno zaupala (nasplošno sem zelo zaprta oseba in ljudje okoli mene vedo zelo malo o meni, celo doma). Maja letos pa sem ju celo povabila na koncert od OneR.




Kaj naj naredim zdaj? Ali bom res pregorela, če sem brez prijateljev in še prijavljena na 5 tekmovanj? Zakaj se čisto nič ne počutim osamljeno? Zdi se mi da sem veliko bolj svobodba in ustvarjalna zdaj, ko sem sama. A je to sploh normalno? A se je še komu zgodilo kaj takšnega ali sem spet izjema????????