Samopodoba
0
Zarčikaaa
Hej hoj!
Res imam veliko težavo. Moja družina mi pravi, da sem lepa, moje prijateljice pravijo da sem lepa. A to govorijo zato, kr so moji prijatelji/družinski člani ali to res mislijo? Prosim potrebujem nekaj nasvetov za izbolšanje samopodobe ali vsaj tolažbo? Prosim?
Hvala
Res imam veliko težavo. Moja družina mi pravi, da sem lepa, moje prijateljice pravijo da sem lepa. A to govorijo zato, kr so moji prijatelji/družinski člani ali to res mislijo? Prosim potrebujem nekaj nasvetov za izbolšanje samopodobe ali vsaj tolažbo? Prosim?
Hvala
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Vsi smo različni in taki kot smo smo lepi. In če si mislis ko ti to recejo ptijatelice ali držinski člani samo zato ker te nocejo prizadeti, to velikokrat ni res. Verjetno ti to povejo iskreno. In poglrj zivljenje je samo eno tako da se ne ukvarjaj kako zgledas apak iskoristi vsako minuto svojrga zivljenja in v njej res vzivaj. Pomisli vse kar imas npr to da lahko hodis kar veliko njudi nd more poceti ali pa da imas lase in podobno. Bodi hvalezna za to kakrsna si ker si edinstvena. Uzivaj in zapomni si da smo vsi lepi saj smo razlicni ce bi bili vsi popolni, lepi zivljenje ne bu bilo tako lepo! :hugging:
1
Kekc
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Se strinjam z zgornjim odg. :thumbsup:
Veliko ljudi se ukvarja sami s sabo. Večkrat si reči da si lepa, pametna, pogumna... In čez čas bo minilo. Moraš zaupati prijateljem in staršem.
Vsi smo lepi, in se moramo tega tudi zavedati! Ubistvu je lepota bolj pomembna na vznotraj ne pa na zunaj! Ni pomembno, da imaš vse perfektno, ker noben nima! Verjemi mi, vsak človek ima nekaj posebnega npr. zavihnjen nos, velika ušesa, mozolje... ampak to nas ne sme nič motiti, ker taki smo najlepši!
Če pa te bo kdo v šoli slučajno zbadal al pa kej, bodi odločna! Lahko jih samo ignoriraš ali pa poveš da je to kr neki, in da ni važno če lepo zgledamo, ampak je važno da smo lepi na vznotraj in da se lepo obnašamo.
Lahko pa na internetu pogledaš ali poslušaš kakšne pozitivne misli o samopodobi ali kakšne govore o tem.
In ne se primerjat z drugimi glede videza, ker je to samo zguba časa. :slight_smile:
Upam da sem ti vsaj malo pomagala!
:heart::heart::heart:
Se strinjam z zgornjim odg. :thumbsup:
Veliko ljudi se ukvarja sami s sabo. Večkrat si reči da si lepa, pametna, pogumna... In čez čas bo minilo. Moraš zaupati prijateljem in staršem.
Vsi smo lepi, in se moramo tega tudi zavedati! Ubistvu je lepota bolj pomembna na vznotraj ne pa na zunaj! Ni pomembno, da imaš vse perfektno, ker noben nima! Verjemi mi, vsak človek ima nekaj posebnega npr. zavihnjen nos, velika ušesa, mozolje... ampak to nas ne sme nič motiti, ker taki smo najlepši!
Če pa te bo kdo v šoli slučajno zbadal al pa kej, bodi odločna! Lahko jih samo ignoriraš ali pa poveš da je to kr neki, in da ni važno če lepo zgledamo, ampak je važno da smo lepi na vznotraj in da se lepo obnašamo.
Lahko pa na internetu pogledaš ali poslušaš kakšne pozitivne misli o samopodobi ali kakšne govore o tem.
In ne se primerjat z drugimi glede videza, ker je to samo zguba časa. :slight_smile:
Upam da sem ti vsaj malo pomagala!
:heart::heart::heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej,
lahko si misliš, da ti govorijo, da si lepa samo zato, ker so tvoji družinski člani/prijatelji in maš še naprej slabo samopodobo, se primerjaš z drugimi ... In kam te bo to pripeljalo? Zakaj si ne bi rekla, da si lepa, ker si TI rekla, da si lepa? Mnenja drugih niso pomembna, TI si tista, ki bo v tem telesu živela celo življenje in enkrat se morš vzljubit, ugotovit, da si lepa taka kot si, da si lepa zdaj. Ker je to najpomembnejše.
Nekam na vidno mesto si napiš pozitivne misli in jih vsako jutro poglej, pol si pa pred ogledalom reč: 'lepa sem', ker si. Drugi so to že opazil, zakaj ne bi še ti?
lp
p. s.: družina in prijateljice ti ne govorijo, da si lepa, samo zato, ker te dobro poznajo, ampak, ker to vejo in to resno mislijo
lahko si misliš, da ti govorijo, da si lepa samo zato, ker so tvoji družinski člani/prijatelji in maš še naprej slabo samopodobo, se primerjaš z drugimi ... In kam te bo to pripeljalo? Zakaj si ne bi rekla, da si lepa, ker si TI rekla, da si lepa? Mnenja drugih niso pomembna, TI si tista, ki bo v tem telesu živela celo življenje in enkrat se morš vzljubit, ugotovit, da si lepa taka kot si, da si lepa zdaj. Ker je to najpomembnejše.
Nekam na vidno mesto si napiš pozitivne misli in jih vsako jutro poglej, pol si pa pred ogledalom reč: 'lepa sem', ker si. Drugi so to že opazil, zakaj ne bi še ti?
lp
p. s.: družina in prijateljice ti ne govorijo, da si lepa, samo zato, ker te dobro poznajo, ampak, ker to vejo in to resno mislijo
0
.png "Druščina 8")
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
