Samozavest, jokanje in nadzorovanje custev
1
.png "Druščina 8")
Hej!
Imam nekaj problemov:
1. Jaz sem doma sproscena, veliko govorim, v soli pa sem skoraj ves cas tiho in zelo sramezljiva. Tudi med novimi ljudmi se ne morem sprostiti. Ali to pomeni, da sem po naravi sramezljiva? Kako naj sem samozavestna v soli?
2. Vcasih v kaksnih situacijah ne morem zadrzat joka. Vem, da je normalno, ampak mi gre na zivce. Kaj naj naredim, ker res nocem jokat pred drugimi?
3. Na zivce mi gre, da vcasih ne morem nadzorovati svojih custev. Hitro vzkipim in se razjezim, hitro se razburim, ne morem skrit nasmeha, nekomu nekaj povem in potem to kasneje obzalujem ... Zelim met poker face, ampak ne morem skrit custev, ker bolj ko razmisljam o tem, da se npr. ne smem smejat, bolj se smejim. Kako naj nadzorujem custva?
Prosim, odgovorite vsaj na eno vprasanje, zelo bi mi pomagalo. :)
Imam nekaj problemov:
1. Jaz sem doma sproscena, veliko govorim, v soli pa sem skoraj ves cas tiho in zelo sramezljiva. Tudi med novimi ljudmi se ne morem sprostiti. Ali to pomeni, da sem po naravi sramezljiva? Kako naj sem samozavestna v soli?
2. Vcasih v kaksnih situacijah ne morem zadrzat joka. Vem, da je normalno, ampak mi gre na zivce. Kaj naj naredim, ker res nocem jokat pred drugimi?
3. Na zivce mi gre, da vcasih ne morem nadzorovati svojih custev. Hitro vzkipim in se razjezim, hitro se razburim, ne morem skrit nasmeha, nekomu nekaj povem in potem to kasneje obzalujem ... Zelim met poker face, ampak ne morem skrit custev, ker bolj ko razmisljam o tem, da se npr. ne smem smejat, bolj se smejim. Kako naj nadzorujem custva?
Prosim, odgovorite vsaj na eno vprasanje, zelo bi mi pomagalo. :)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
No naj ti odgovorim kar lepo počasi:
1. Očitno si rres malo bor sramežljiva (pač ti je malo nerodno). KO sem bila jaz majhna sem bila zelo tiha in mirna in sramežljiva ampak zdaj sem pa čisto nasprotje. Kar ti elim povedat je to da se tvojo osebnost da spremenit sej veš kako pravijo :"Vse se da če se hoče!" Pa še res je! Po mojem bi se hm oh tež ko prašanje si postavila s tem ko si napisala:" Kako naj sem samozavestna v soli?" Čeprav pomojem si sam u glavi reč: Jst nisem sramežlijiva. Očitno se moraše več družiti z ljudmi da se boš odprla (nekateri ljudje so taki in to ni nič slabega) Samo bolj se torej druži z sošlci in ugotovila boš da se jim boš vsak da bolj odprla!
No da ne dolgovezim gremo zdej na drugo številko!
2. Oho! Vidim da si enako kot jaz! Tudi jaz se v nekaterih pa če so še tako trapaste (govorim o situacijah) začnem jokat naprimer to leto ko sem bila v šestem razredu sem se kar začela jokat pred celim razredom in to samo zaradi tega ker je svetovalna deloovka rekla: "To kar si naredila ni lepo in zelo grdo si se obnašala". No torej, v teh primerih ti priporočam da enostavno probaš šteti do deset . Ali pa da ko ti pritečejo solze da se delaš kot da ni nič in si jih hitro obrišeš spet tretje lahko se grizeš za ustnico (priporočam da čim bolj neopazno)in seveda zadržuješ solze...
3. Tudi v tretjem dejstvu sva si zelo podobni, predvsem v tem da se hiro razburiva in da potem kaj rečeva kar na koncu obžalujeva. Predlagam da če tega res ne moreš zadržati da se na koncu opravičiš. Še boljše pa je če te grde besede rečeš kar v mislih. Ali pa enostavno prešteješ do pet, deset, sto. Zaradi mene do miljona. Lahko pa spet v misljih samo zmoliš in rečeš. "Upam da se bo ta človek poboljšal." Ali pa kaj takega. Glede smeha je pa tako da imamo skoraj vsi ljudje s tem probleme! Poglej ta posnetek: https://www.google.com/search?sca_esv=560335776&rlz=1C1KDEC_slSI922SI922&q=minister+ki+je+prasnil+v+smeh&tbm=vid&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwibmcS6vvqAAxWXNewKHYxqBi4Q0pQJegQIDBAB&biw=1536&bih=747&dpr=1.25#fpstate=ive&vld=cid:c0198868,vid:XN8sUz5j-Ns ali pa tega: https://www.google.com/search?sca_esv=560335776&rlz=1C1KDEC_slSI922SI922&q=minister+ki+je+prasnil+v+smeh&tbm=vid&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwibmcS6vvqAAxWXNewKHYxqBi4Q0pQJegQIDBAB&biw=1536&bih=747&dpr=1.25#fpstate=ive&vld=cid:b18a9054,vid:NQd5dmB54jM Kakor koli torej vsi imamo s tem probleme. Kot si videla nekateri zakašljajo da prikrijejo smeh ali pa se enostavno ugriznejom v ustnico. Na tej spletni srani pa si lahko prebereš več o nadzarovanju misli in čustev: https://www.e-kadrovik.si/vsebine/delovno-razmerje/upravljanje-s-kadri/obvladovanje-misli-in-%C4%8Dustev/
Upam da nisem bila predolga in da ti bodo moji nasveti koristili!
1. Očitno si rres malo bor sramežljiva (pač ti je malo nerodno). KO sem bila jaz majhna sem bila zelo tiha in mirna in sramežljiva ampak zdaj sem pa čisto nasprotje. Kar ti elim povedat je to da se tvojo osebnost da spremenit sej veš kako pravijo :"Vse se da če se hoče!" Pa še res je! Po mojem bi se hm oh tež ko prašanje si postavila s tem ko si napisala:" Kako naj sem samozavestna v soli?" Čeprav pomojem si sam u glavi reč: Jst nisem sramežlijiva. Očitno se moraše več družiti z ljudmi da se boš odprla (nekateri ljudje so taki in to ni nič slabega) Samo bolj se torej druži z sošlci in ugotovila boš da se jim boš vsak da bolj odprla!
No da ne dolgovezim gremo zdej na drugo številko!
2. Oho! Vidim da si enako kot jaz! Tudi jaz se v nekaterih pa če so še tako trapaste (govorim o situacijah) začnem jokat naprimer to leto ko sem bila v šestem razredu sem se kar začela jokat pred celim razredom in to samo zaradi tega ker je svetovalna deloovka rekla: "To kar si naredila ni lepo in zelo grdo si se obnašala". No torej, v teh primerih ti priporočam da enostavno probaš šteti do deset . Ali pa da ko ti pritečejo solze da se delaš kot da ni nič in si jih hitro obrišeš spet tretje lahko se grizeš za ustnico (priporočam da čim bolj neopazno)in seveda zadržuješ solze...
3. Tudi v tretjem dejstvu sva si zelo podobni, predvsem v tem da se hiro razburiva in da potem kaj rečeva kar na koncu obžalujeva. Predlagam da če tega res ne moreš zadržati da se na koncu opravičiš. Še boljše pa je če te grde besede rečeš kar v mislih. Ali pa enostavno prešteješ do pet, deset, sto. Zaradi mene do miljona. Lahko pa spet v misljih samo zmoliš in rečeš. "Upam da se bo ta človek poboljšal." Ali pa kaj takega. Glede smeha je pa tako da imamo skoraj vsi ljudje s tem probleme! Poglej ta posnetek: https://www.google.com/search?sca_esv=560335776&rlz=1C1KDEC_slSI922SI922&q=minister+ki+je+prasnil+v+smeh&tbm=vid&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwibmcS6vvqAAxWXNewKHYxqBi4Q0pQJegQIDBAB&biw=1536&bih=747&dpr=1.25#fpstate=ive&vld=cid:c0198868,vid:XN8sUz5j-Ns ali pa tega: https://www.google.com/search?sca_esv=560335776&rlz=1C1KDEC_slSI922SI922&q=minister+ki+je+prasnil+v+smeh&tbm=vid&source=lnms&sa=X&ved=2ahUKEwibmcS6vvqAAxWXNewKHYxqBi4Q0pQJegQIDBAB&biw=1536&bih=747&dpr=1.25#fpstate=ive&vld=cid:b18a9054,vid:NQd5dmB54jM Kakor koli torej vsi imamo s tem probleme. Kot si videla nekateri zakašljajo da prikrijejo smeh ali pa se enostavno ugriznejom v ustnico. Na tej spletni srani pa si lahko prebereš več o nadzarovanju misli in čustev: https://www.e-kadrovik.si/vsebine/delovno-razmerje/upravljanje-s-kadri/obvladovanje-misli-in-%C4%8Dustev/
Upam da nisem bila predolga in da ti bodo moji nasveti koristili!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. poznam veliko sosolcov ma isto
2. jaz tudi
2. jaz tudi
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej.
1. Možno je da si sramežljiva, ampak s tem ni nič narobe. Predlagam ti da se pred novimi ljudmi probaš čim bolje sprostiti čeprav vem da je težko. Imaš jezik, uporabljaj ga. Konec koncev smo vsi samo ljudje. Sama probam biti do ljudi, ki jih srečam na cesti, v trgovini čim bolj vljudna in tudi zgovorna, kajti povsem možno je da sem te ljudi videla prvič in zadnjič. Da pa se prepričač pa lahko rešiš tale test na pilu:
https://www.pil.si/razvedrilo/testi-revija#test13
2. Glede tega smo si vsi ljudi različni. Nekateri s(m)o zelo čustveni, drugi pa ne toliko. Predlagam ti da se v tistem trenutku (ko že začneš z jokanjem) zjokaš dokonca. Verjamem da bo tistih nekaj minut mučno, ampak bolje to kot da jih zadržujejš in potem enkrat čisto drugiš nenadoma. Kaj pa lahko izgubiš? Tako ali tako si že začela z jokanjem. (Če ne to, pa se greš čim prej nekam na samo zjokat- pomembno je samo da čustev ne zadržiš v sebi)
3. Ko sem sama jezna na nekaj oz. nekoga si zapojem verz iz pesmi Mean od Taylor swift. Vem da se sliši čudno ampak meni pomaga. "Someday, I'll be living in a big old city
And all you're ever gonna be is mean
Someday, I'll be big enough so you can't hit me
And all you're ever gonna be is mean
Why you gotta be so mean?"
Pomaga mi tudi če vzamem navadne karte in jih začnem mešati. Mogoče si najdi neko svoj stvar ki ti bo v tistem trenutku pomagala. Včasih, ko mi to ne pomaga se ugriznem v ustnico grem nekam na samo (npr. v svojo sobo) in začnem z povštri udarjati po postelji. Glede smeha pa ti na žalost ne morem pomagati.
Upam, da ti je vsaj ena stvar bila v pomoč. Lepo bodi, Katie.
1. Možno je da si sramežljiva, ampak s tem ni nič narobe. Predlagam ti da se pred novimi ljudmi probaš čim bolje sprostiti čeprav vem da je težko. Imaš jezik, uporabljaj ga. Konec koncev smo vsi samo ljudje. Sama probam biti do ljudi, ki jih srečam na cesti, v trgovini čim bolj vljudna in tudi zgovorna, kajti povsem možno je da sem te ljudi videla prvič in zadnjič. Da pa se prepričač pa lahko rešiš tale test na pilu:
https://www.pil.si/razvedrilo/testi-revija#test13
2. Glede tega smo si vsi ljudi različni. Nekateri s(m)o zelo čustveni, drugi pa ne toliko. Predlagam ti da se v tistem trenutku (ko že začneš z jokanjem) zjokaš dokonca. Verjamem da bo tistih nekaj minut mučno, ampak bolje to kot da jih zadržujejš in potem enkrat čisto drugiš nenadoma. Kaj pa lahko izgubiš? Tako ali tako si že začela z jokanjem. (Če ne to, pa se greš čim prej nekam na samo zjokat- pomembno je samo da čustev ne zadržiš v sebi)
3. Ko sem sama jezna na nekaj oz. nekoga si zapojem verz iz pesmi Mean od Taylor swift. Vem da se sliši čudno ampak meni pomaga. "Someday, I'll be living in a big old city
And all you're ever gonna be is mean
Someday, I'll be big enough so you can't hit me
And all you're ever gonna be is mean
Why you gotta be so mean?"
Pomaga mi tudi če vzamem navadne karte in jih začnem mešati. Mogoče si najdi neko svoj stvar ki ti bo v tistem trenutku pomagala. Včasih, ko mi to ne pomaga se ugriznem v ustnico grem nekam na samo (npr. v svojo sobo) in začnem z povštri udarjati po postelji. Glede smeha pa ti na žalost ne morem pomagati.
Upam, da ti je vsaj ena stvar bila v pomoč. Lepo bodi, Katie.
1
.png "Druščina 6")
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
