okej js si nemorem glih predstavlat kako je to ampak ti lah malo pomagam. torej: res ni glih človeško, da se nekdo ki te je rodil, skrbel zate, te ima rad, tako dere nate zaradi malenkosti. najboljše bo, da ji poveš. reci ji: *b*lej mami, vem da hočeš da imam dobre ocene, ampak jaz se trudim in nočem, da si tako nesramna do mene.*b* če bo jezna ali kaj takega, ji lahko mogoče daš pismo? ne morem ful svetovat, ker ne poznam tvoje mami. pa še neki je ful pomembno in morš vedit: če se bojiš svoje lastne mami, to ni v redu. učiš se zase in ne zanjo, in to da imaš petke in nekaj tistih štirk, je UAU! res dobro. s tem greš lahko na praktično vsako šolo.
torej: pogovori se z njo,in če bo res hudo in se ne bo nehalo, pokliči TOM telefon (116 111) ali kaj takega, ali pa pojdi k psihologinji v šoli. ampak res dobro je že to, da se zavedaš problema in iščeč rešitev.
verjamem vate!!!:hugging::kissing_heart::blush: ratal ti bo!

damn, torj prvo kot prvo, ti se glede na to kar si povedala učiš za starše in ne za sebe. VČas starše skrbi pol tvoja prihodnost, ampak štrike so čist dobre ocene. poskus ji to razlozt. <33

Hej!
Žal mi je, da to slišim in ne zdi se mi prav, da se starš tako obnaša. Zagotovo ti to povzroča tudi precej pritiska in nepotrebnega stresa. Ne vem, kakšna je situacija pri tebi doma, ampak ti bom predlagala nekaj stvari, ki jih lahko poskusiš narediti, in sicer:
-o situaciji povej svojemu očetu: povej mu kaj se dogaja in predvsem kako se počutiš ob tem ter ga prosi, da se pogovori z mamo, da bi nehala s tem
-če imaš starejšo sestro/ brata lahko prosiš za pomoč tudi njega/ njo. Če imaš kakšnega drugega sorodnika, s katerim si si blizu in ki se razume s tvojo mamo, lahko poveš tudi njemu in ga prosiš za pomoč. Povej mu, kaj se dogaja in kako se ti zaradi tega počutiš.
-če nič od tega ne gre, potem bi ti predlagala, da poveš o tem učiteljici, ki ji zaupaš. Lahko je to razredničarka ali pa učiteljica za katerikoli drug predmet. Lahko je to tudi učiteljica, ki te je v preteklosti učila in te sedaj ne več, vendar pa sta imeli dober odnos. Če nimaš nobene takšne učiteljice/ učitelja, potem pristopi do svetovalne delavke ali šolske psihologinje. Te so vedno na voljo za pogovor. Prav tako bo vedela, kaj narediti dalje in kako ukrepati.
Najverjetene si mami že sama poskusila razložiti, da ti ni v redu to, kar dela, ampak če nisi IN če misiš, da bi kakorkoli to pomagalo, ji poskusi povedati tudi sama. Povej ji predvsem, kako se TI počutiš, ko to počne. Kakšne misli imaš ob tem, kakšna čustva čutiš. Najverjetneje se sploh ne zaveda, kakšen pritisk ti to povzroča.
Nenazadnje bi ti še svetovala, da si poskusiš poiskati stvari, ki te spravijo v boljšo voljo in ki ti pomagajo predelati stres, ki ga ob vsem tem najverjetneje čutiš. Lahko je to šport, šivanje, branje knjige, petje, kričanje, boksanje, joga, karkoli, kar ti pomaga in preko česar lahko sprostiš napetost ali pa žalost ven iz sebe. Prav tako je dobro, da se o vsem tem pogovoriš tudi z zaupno osebo (npr. prijateljica, babi, sestra, stric...) - z nekom, s komer se razumeš in za katerega veš, da mu lahko zaupaš. Dobro je namreč, če imamo osebo, na katero se lahko kadarkoli obrnemo, ji pojamramo in ki nam bo ponudila tolažbo. Če boš potrebovala še kakšen nasvet ali pa karkoli drugega, pa le napiši. <3