Zdravo sia,

žal mi je, da sta te Klemen in Nik blokirala. To seveda zaznamo kot zavrnitev in to zaboli. V tem nisi neobičajna. Povsem normalno je, ne glede na starost ali karkoli, da te vsaj malo prizadene nekaj takega.

Sicer to ni tvoje vprašanje, ampak zgolj kot ideja: Klemna in Nika lahko morda vprašaš (v živo ali preko kakšnega drugega socialnega omrežja), zakaj sta to storila. Morda tako izveš, kaj je bil razlog - morda je kaj nedolžnega, npr. da je šlo zgolj za šalo ali kot izziv. Lahko da si ju nehote prizadela pa niti ne veš. Včasih je zdravilo za "overthinking" to, da dejansko preverimo, za kaj gre.

A še bolje je, če se z neko stvarjo, ki nas muči, preprosto ne ukvarjamo. Seveda to ni enostavno, kot ugotavljaš sama. Vedi, da ni to nič neobičajnega, da tako veliko razmišljaš o nekih stvareh. Kot mladostniki se še posebej ukvarjamo s tem, kaj si kdo o nas misli. A ti ne bom rekel, da bo z leti bolje, ker ti to zdaj nič ne koristi. Poskusi malo spreminjati pogled na situacijo: Ali lahko vplivaš na to, kako te drugi doživljajo? Malo ja, malo ne. Če se prijazno vedeš do drugih in nisi nesramna, je to dobro s tvoje strani. Kako pa se drugi odzovejo nate, pa je lahko različno. Od te točke ne moreš več vplivati ti. Če torej več kot to, da se prijazno vedeš, ne moreš storiti, potem imaš lahko čisto vest. Če te kdo ne mara, je to tako rekoč njihov problem. To nate ne bi smelo vplivati. To je njihov problem in ni potrebe, da iz tega delaš svoj problem. Nisi odgovorna za to, kako bodo nate gledali drugi. Če pridemo do tega zaključka, si lahko morda rečeš "Okej, ne sekiram se več, ker nič več ne morem narediti. To ni moja stvar."

Poleg tega lahko gledaš na stvar tako: Če se toliko obremenjujem s stvarmi, a mi to kaj pomaga? Včasih se največ dogaja ravno v nas. Razmišljamo, kaj vse si drugi mislijo o nas, kaj vse lahko gre narobe jutri v šoli, in podobno. Te misli napletamo po svoje in raziskujemo vse možne scenarije, od katerih se ne bo nobeden zares tako uresničil. Najbolje je torej že takoj na začetku reči "STOP!" in prenehati napletati te scenarije.

Vem, da ni tako enostavno, a na dolgi rok so to najboljši pristopi. Nikar pa te ne obsojam, da toliko "overthinkaš" in tudi ti si ne očitaj tega. Bodi prizanesljiva do sebe. Upam, da sem razumljiv in da sem ti kaj pomagal. :)

Lepo bodi in srečno! :)