hojla
js mam velik problem s starši. problem je da so tako zelo strogi, da sploh ne morem več "zaživeti" oz. enostavno ne morem bit srečna. lahko naštejem vse stvari, kar mi ne dovolijo ali pa so mi vzeli:
~ ne dovolijo mi prepspat pri najboljši prijateljici
~ po četrti uri ne smem več ven
~ vzeli so mi slušalke (za vedno) ker pravijo da je to slabo za sluh
~ telefon lahko uporabljam pol ure
~ nimam youtuba, vibra, snapchata, samo sms in klice
~ ne smem imet ali igrat igric
~ ne dovolijo mi imet skincare-a ali makeupa (imam zelo veliko mozoljev in pravijo naj si samo vsako jutro z vodo splaknem obraz (to delam pa ne pomaga))
~ ne dovolijo se mi oblači kot jaz želim (pač moj stil je grunge, oni me pa silijo da nosim neke rozaste majčke, še celo kavbojk nimam)
~ ne dovolijo mi praznovati rojstnega dne s prijatelji
~ nikoli mi še niso dali denarja, potem pa govorijo naj si sama kupim kar hočem
~ pravijo, da bom morala za vse kar so plačali zame, vrniti s prvima dvema leta zoisove štipendije
~ ne želijo mi kupiti nove torbe, ker je imam eno rahlo strgano in z uničeno zadrgo, rozasto s srčki že od prvega razreda in pravijo da je prav lepa
~ ne dovolijo mi jesti sladkarij
~ sovražijo McDonalds zato še nikoli nisem bila tam
~ ne dovolijo mi s prijateljicami v šoping center ki je res čisto blizu nas
~ ne dovolijo mi malo prenoviti sobe (to pomeni da mi ne dovolijo, da dam stran nalepke od otroštva in pa da si steno prebarvam iz rozaste na bež ali pa vsaj belo)
~ ne dovolijo mi uporabljati hišnega ralčunalnika (tole zdaj delam na skrivaj)
~ ne dovolijo mi hoditi na šolske tabore
~ zaradi njih moram hoditi v glasbeno šolo in igrati klavir ker oba to igrata (in potem še zahevata da vadim 2 uri na dan (to res delam, saj morata biti zraven))
~ teden, ko kaj pišem ali pa imam test, mi ne dovolita ven s prijateljicami (to je, razen na začetku leta, skoraj vsak teden v šolskem letu)
~ ne dovolita mi imeti fanta (imam crusha in on je vame, ampak ne moreva biti skupaj ker bodo moji starši slej ko prej izvedeli)
~ zdaj sva s crushem prijatelja, ampak ne dovolita da se z njim družim ker mislita da bova kaj čudnega delala
~ ves čas moram hoditi na dopolnilne ure v šoli, tudi če vse znam (zahtevata da imam odlične ocene ne glede na vse)
~ ko sem lansko leto dobila 4, sem bila tepena
~ ne dovolijo mi da prijateljice pridejo k meni domov
~ ne dovolijo mi trenirati baleta (to je tisto kar si zares želim)
~ vedno najdejo nekaj, kar je z mano narobe in me potem žalijo
zdi se mi, da je to vse. nimam babic, dedkov, stricov ali tet, zato se iz družine ne morem zanesti na nikogar. sem edinka. tudi v šoli sem že poskusila poiskati pomoč, a naša butasta svetovalna delavka pravi, da to delata, zato da me zavarujeta in ker me imata rada. čeprav vem da me nimata. stara sem 15 in hodim v 9. razred osnovne šole... to pišem zato, ker morda obstaja še kaj, kar lahko storim, da se tega rešim. razmišljala sem o pobegu, a kmalu ugotovila, da nimam nikamor zbežat. tom telefon ne morem poklicat ker starša vsak večer preverita moj telefon, popolnoma. poskusila sem se že pogovoriti z njima, a me ne poslušata, enkrat sem se zadrla in čez vikedn sem imela hišni pripor zaradi tega. skratka ne vem več kaj naj storim. ubiti se ne želim, ker morda vidim upanje a ga ja zares zelo malo. tudi pri prijateljičini mami sem že poskusila poiskati pomoč, pa od crusha, ampak moji starši vedno zanikajo to kar jim povem in zdaj njuni mami mislita da sem lažnivka.
to je zdaj vse, kar sem poskusila pa ni delovalo. res globoko v sebi upam, da obstaja še kakšna rešitev.
mimogrede, sem kristjanka in vsak večer, že tri leta zapored molim, ampak se nič ni spremenilo, zato se zdaj niti na svojo vero več ne morem zanesti.
kaj mi sploh še preostane?
hvala za vse odgovore