Učiteljice
0
Sem v čudni situaciji.
Šola mi gre ful dober in nic nimam proti. RAZEN to da nas učitelji spodbujajo, da sodelujemo, pač dvigujemo roko, da odgovarjamo na vprašanja. In se pač trudim sodelovat, ker sem nasploh precej tiha. AMPAK zmeraj kadar dvignem roko me ignorirajo ali pa mi rečejo naj jo neham držat dvignjeno. In ko nihče ne ve odgovora in imam samo jaz dvignjeno roko, me ignorirajo in sami (oni, učitelji) povejo odgovor.
Mislim, a se to še komu dogaja? Pa zakaj nočejo, da sodelujem?????
Šola mi gre ful dober in nic nimam proti. RAZEN to da nas učitelji spodbujajo, da sodelujemo, pač dvigujemo roko, da odgovarjamo na vprašanja. In se pač trudim sodelovat, ker sem nasploh precej tiha. AMPAK zmeraj kadar dvignem roko me ignorirajo ali pa mi rečejo naj jo neham držat dvignjeno. In ko nihče ne ve odgovora in imam samo jaz dvignjeno roko, me ignorirajo in sami (oni, učitelji) povejo odgovor.
Mislim, a se to še komu dogaja? Pa zakaj nočejo, da sodelujem?????
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Vzpodbujajo nas, da sodelujemo, da bodo videli, da imamo interes do predmeta, da vidijo, da se trudimo in nam na koncu zaključijo boljšo oceno. Verjemi tudi pri nas je tako, da en drži roko in ga ignorirajo potem pa povejo odgovor. Odlično je, da sama pri sebi veš, da je pomembno sodelovati in da si sama tako rečeno v glavi odkljukaš stvari, ki ti grejo. Nisi nič griva, če te ne vidijo. Pomembno je samo, da vztrajaš in bo že prišla priložnost, da boš lahko povedala odgovor. Še enkrat hočejo, da sodeluješ ampak tudi sama ne vem zakaj nočejo, da povemo pravilni odgovor. Če imaš pogum lahko med odmorom pristopiš do tega učitelja/ učiteljice in vprašaš zakaj ne pustijo do besede in poveš, d ase trudiš in sodeluješ a ignorirajo.
Upam, da sem pomagala in fajn se mej!!:blush::blush:
Vzpodbujajo nas, da sodelujemo, da bodo videli, da imamo interes do predmeta, da vidijo, da se trudimo in nam na koncu zaključijo boljšo oceno. Verjemi tudi pri nas je tako, da en drži roko in ga ignorirajo potem pa povejo odgovor. Odlično je, da sama pri sebi veš, da je pomembno sodelovati in da si sama tako rečeno v glavi odkljukaš stvari, ki ti grejo. Nisi nič griva, če te ne vidijo. Pomembno je samo, da vztrajaš in bo že prišla priložnost, da boš lahko povedala odgovor. Še enkrat hočejo, da sodeluješ ampak tudi sama ne vem zakaj nočejo, da povemo pravilni odgovor. Če imaš pogum lahko med odmorom pristopiš do tega učitelja/ učiteljice in vprašaš zakaj ne pustijo do besede in poveš, d ase trudiš in sodeluješ a ignorirajo.
Upam, da sem pomagala in fajn se mej!!:blush::blush:
0
enapunca
Moj odgovor:
puncaaaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nov sosed jaz pa... zmedena
Hej!
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
Pred nekje 2 mesecema sem dobila novega soseda. Živim v bloku. On je nekje 3 leta starejši od mene in enkrat sem ga videla res samo 1krat od takrat, ko se je priselil in se mi je zdel simpatičen tak... na prvi pogled. Nekje 2 dni po tem, ko se je priselil sem ga videla in pozdravila, pa me ni nazaj. Bila sem zmedena in iz sebe. No od takrat ga nisem videla. Veliko je zdoma, njegovega avta ni skoraj nikoli doma ali pa ko je, pa njega ni nikjer. Tako bi ga rada videla ampak ne vem kaj naj! Moja mama mi je rekla, da ga je videla nekaj časa nazaj, da sta se srečala na stopnicah pa jo je lepo pozdravil. Sicer živi z mamo. Zdi se mi zelo introventiran, da se toliko zadržuje zase.
Ima kdo kak nasvet kako ga naj več vidim? Kako mu dam vedeti, da sem okej in da bom ga sprejela kot osebo? Skoraj premagično bi bilo, da spečem pecivo in nesem na njegova vrata...
Vedno se zrihtam, da bi ga videla in očarala, vedno upam, da bom ga videla kje... grozno mi je.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Najlepša hvala za obvestilo! Bom upoštevala.


