Hej,
tore hod v 1. letnik in imam sošolca s katerim se poznava že od prej. Torej ta oseba sa mi zdi ena izmed tistih, ki bi ji lahko zaupala vse in bi me poslušala ter se ne bi norčevala. Vidim ga kot osebo s katern bi rada doživela ogromno skupnih trenutkov in s katero sem lahko to kar sem, vendar vse to na prijateljski način. Če ima to smisel. Trentutno grem čez dokaj težke čase in bi res potrebovala tako osebo. Dvakrat sem šla temu sošolcu pisati preko Snapchata, prvič se je izkazal res odlično in zelo me je pomiril, drugič pa je odgovorl le na kartko in mi nato en eden ni odpisal, sicer se mi je nato opravičil, ampak po tistem se nikoli več nisva zares pogovarjala. Čeprav me v šoli pozdravi, ko se vidiva, ni več enako kot je bilo in res ne vem kaj naj storim. Razmišljala sem da bi mu napisala pismo in mu vse razložila, sincer vem da bi bilo to veliko bolje narediti v živo, vendar vem da ne bova nikoli sama, kar pa privede do tega da ne bom morala biti jaz, razen če mu napišem in se zmeniva, vendar bo to zagotovo narobe razumel (in še vendu me ignorira). Kaj naj naredim? Upam, da ima vse skupaj smisel. In že v naperj hvala za pomoč.
vsako mnanje pomaga!!