Živijo
Jaz bi na tvojem mestu poiskala odgovorno odraslo osebo (učiteljica v šoli, psihologinja, kakšna teta stric....). Predlagam ti, da se ne umešavaš, saj bi lahko to sprožilo še večji prepir.
lp bailey

Ojj,
ja, se strinjam z Baileygirl, moraš povedat neki osebi, ki ji zaupaš.
Ena možnost je prijateljica. Nimaš je? Slabo, ampak lahko se potrudiš, pa najdeš nekoga, ki ti bo stal ob strani. Ne bit ves čas v hiši, ker ma slab vibe + boš lahko našla prijatelja oz. prijateljico zunaj, ne notri. Torej, vpiši se v krožke (če so zastonj, al pa če maš dost denarja za njih, staršev ne prosit za denar), ki te zanimajo. Tam boš našla več ljudi z enakimi interesi in tako boš lažje našla prijateljico. Bodi prijazna, ne se zapirat vase, vsaj malo zaupaj, mogoče, ti bo uspelo. Če ti ne bo, ne odnehaj. Verjamem vate! Če recimo veš, da je vedno nekdo na igrišču, ti pa se rada igraš npr. košarko se jim/ji/mu pridruži. Prijatelja nujno potrebuješ, da ti bo pomagal/a v tem težkem obdobju.
Druga možnost je kak sorodnik, ki mu zaupaš. Najverjetneje ve za pitje, tako da mu/ji vsaj tega ne bo treba povedat. Povej pa, da mama spet pije, se krega z očetom, ter te za celo vašo družino skrbi. Dovolj je da se zaupaš recimo sestrični, ki ti bo pripravljena pomagati, pa bo že vse bolje.
Če nemoreš narediti nič drugega pa se lahko obrneš na kakšno učiteljico, ki ji zaupaš, če hodiš v knjižnjico kako knjižnjičarko, ki jo poznaš, ali pa pokliči tom telefon. Upam, da ti uspe že prej in ne bo treba klicati drugih odraslih oseb.
Nevem kdaj bo, vem pa, da se bo enkrat gotovo obrnilo na bolje. Nevem koliko si stara, ampak, če si še v osnovni si lahko izbereš neko oddaljeno srednjo, da boš malo stran, malo zadihala. Če si že v srednji pa razmisli o faksu, stanovanju, ter denarju, lahko začneš delat, ter si počasi prišparaš.
Zapomni si: za vsakim dežjem posije sonce.
Upam, da sem vsaj malo pomagala.
<3

lp, c:cookie:

Živijo!

Res me žalosti, da se ti to dogaja. Vsak otrok bi moral imeti družino, kjer se počuti varnega in sprejetega. Na žalost je v Sloveniji več takih primerov, kot si morda mislimo. Navzven si vsi želimo prikazati popolno sliko svoje družine, a marsikje se za zaprtimi vrati dogajajo stvari, ki jih noben otrok ne bi smel slišati, videti ali doživljati.

Pomembno je, da veš, da nič od tega ni tvoja krivda. Nisi ti odgovorna za njuno obnašanje, zato tudi ni tvoja naloga, da rešuješ njune težave. Težko mi je slišati, da te vključujeta v svoje prepire. Naloga otroka ni nikoli skrb za dober odnos med staršema; zanjo morata poskrbeti onadva in sama najti pomoč. Težave s pitjem alkohola so res zapletene, zato jih nikoli ne bi smeli reševati otroci. Pogosto je v takih primerih potrebna strokovna pomoč, saj le strokovnjaki znajo najbolje pomagati tistim, ki se spopadajo s prekomernim pitjem alkohola.

V nastali situaciji doma pa lahko pomoč najdeš zase. Razmisli, kateri odrasli osebi bi lahko zaupala svojo stisko. Sama najbolje veš, pri kom se počutiš dovolj varno in sprejeto, da mu zaupaš, kaj doživljaš doma. Morda kakšen družinski član? Odrasli bi morali vedeti, kako najbolje pomagati, da bi se vsi skupaj spet počutili čim bolje.

Svoja čustva lahko zapisuješ tudi v dnevnik, napišeš pismo, greš na sprehod v naravo, se vpišeš v kakšen krožek, rišeš, slikaš ali bereš knjige … najdi dejavnost, pri kateri se počutiš dobro. Pomembno je, da imaš nekaj, kar ti daje moč v najtežjih trenutkih.

Mislim nate,
Cvetka