Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik

Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili žrtvi nepridipravov. Ti so o njima širili neresnice – dezinformacije, da bi se s tem okoristili.

Vsak izmed nas je lahko žrtev dezinformacij, kar sta na lastni koži občutili tudi Tina in Ana. O najuspešnejši slovenski smučarki Tini Maze se je pred časom pojavila »domnevna novica«, da jo toži banka, nekdo je celo objavil fotografijo, na kateri ima Tina z modrico, in ki je namigovala, da je bila pretepena. Ime pevke in televizijske voditeljice Ane Praznik pa so zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalut. Pojavile so se tudi »domnevne novice«, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Čeprav je šlo za precej očitno laž, so nekateri tem dezinformacijam nasedli. Ana in Tina sta svoje sledilce na Instagramu zato pozvali, naj bodo kritični pri prebiranju novic ter naj takšnih senzacionalističnih novic ne delijo naprej.

Vse, kar prebereš na spletu, ni nujno resnično

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije. To pomeni, da vse, kar berete na spletu ni nujno res. Dezinformacije lahko napišejo posamezniki, organizacija ali pa tuja država. Napišejo jih zato, da napačno razmišljaš, in tako vplivajo tudi na mnenje tvoje družine, prijateljev, vseh ljudi. Takšne informacije ustvarijo zmedo. Ko jih beremo ,ne vemo več, kaj je res, pogosto se razburimo, smo slabe volje ali jezni. Zaradi dezinformacij o nekom mislimo slabše in smo zavedeni. Nekatere dezinformacije lahko celo škodujejo varnosti naše države, zato moramo biti ob prebiranju novic na spletu, v časopisu, na tv in radio, pazljivi.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Slovenia (@slovenia)

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by Ana Praznik (@anapraznik)

Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!

Dezinformacije niso nov pojav, krožijo pa med ljudmi hitreje, kot jih lahko ustavimo, , zato ne sodeluj pri njihovem prenašanju. Premisli, preden infomaciji zaupaš in jo deliš med prijatelji.

Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:

Poznaš medij (vir) informacije? Mu zaupaš? Če ga ne poznaš, ga preverite.
Preveri avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
Preveri datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
Preveri fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
Preveri novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu. 
Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmisli tudi, ali tvoja prepričanja vplivajo na tvojo presojo.

Ustavimo dezinformacije »preBERI, preMISLI, PREVERI«

Na spletnem mestu državne uprave GOV.SI je stran o dezinformacijah (gov.si/dezinformacije) z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi naš profil 'Ustavimo dezinformacije' oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X (https://x.com/SloVsDezinfo), Facebook (https://www.facebook.com/SloVsDezinfo) in Instagram (https://www.instagram.com/slovsdezinfo/).

Naročnik oglasa: Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo