Benedict Wells: Hard land

Prevod: Neža Božič

Cankarjeva založba, 2022

Sam Turner

Sam je 15-letnik, ki se tako kot marsikdo ne počuti sprejetega. Sam sebe celo razglasi za čudaka in strahopetca, pa še kakšno zelo prijazno oznako najde zase. Z občutkom izključenosti in drugačnosti se spopada vse več ljudi in preživljanje časa z navideznimi digitalnimi prijatelji takšne situacije ne izboljša. Ker je roman postavljen v leto 1985, Sam nima niti možnosti navideznih prijateljev, takrat socialnih omrežij, TikToka, niti mobilcev še ni bilo. Morda je prav to razlog, da se nekega dne, ko ga starša želita poslati na počitnice k osovraženim sorodnikom, sooči s strahom pred novim in vstopi v kino Metropolis, kjer iščejo novega sodelavca. No, ali pa dejstvo, da v kinu opazi dih jemajočo Kristie.

Kristie, Brandon in Cameron

Tile trije so stalni sodelavci v kinu, Kristie je poleg tega še hčerka lastnika, Brandon, Brand ali Hightower eden najboljših športnikov na lokalni šoli, Cameron pa sin najbogatejšega meščana. Za nameček so dve leti starejši od Sama. Mešanica, ki se najbrž ne bi nikoli družila, če ne bi živeli v zakotnem malem mestecu ameriškega Srednjega zahoda, kjer poleg kina ni druge zabave kot en in edini lokal – legendarni Larry. Na prvi pogled res nimajo nič skupnega, a so nerazdružljivi, vsak s svojim smislom za humor in pogledom na svet. Samu se vrata v njihov svet ne odprejo takoj na široko, a ko se mu, jih nikoli več ne zapre. Poletje ga res spremeni.

Poletje

Mama, njegova zaupnica, njegova sorodna duša, namreč že več let boleha in napovedi niso dobre. Vse težje vodi svojo knjigarno, veliko časa preživi v bolnišnici in Sam je doma vedno bolj sam. Z očetom, povsem drugačnim od mame, mu ne uspe vzpostaviti toplega stika, očetova brezposelnost ter finančne težave družine zaradi mamine bolezni pa domače situacije ne izboljšajo. Ob prijateljih Sam lahko pozabi na domače težave, hkrati pa spoznava, da imajo težave tudi njegovi trije prijatelji. V ultrakonservativnem, pretežno belopoltem okolju je Hightower pogosto deležen rasističnih zmerljivk, Cameron mora celo pred lastno družino skrivati svojo spolno usmerjenost in se ukvarjati s stvarmi, ki so pomembne njegovemu očetu, ne pa njemu, Kristie pa se podobno kot Sam bori z neprilagojenostjo lokalnemu okolju. Skupaj so močnejši in zlasti Sam pridobiva pogum in drznost, lastnosti, ki ju v njem želi spodbuditi tudi njegova mama.

Roman ni namenjen najmlajšim pilovcem, nagovarja pa vse, ki se iščete, ste zmedeni in mislite, da ste edini, ki se ne znate prilagoditi svetu. Za nameček je v knjigi omenjeno še ogromno dobre glasbe iz osemdesetih, pa ena krasna ljubezenska zgodba je tudi zraven.

Annet Schaap: Deklice; sedem pravljic

Prevod: Mateja Seliškar Kenda

Založba Sanje, 2023

Ko odprem knjigo in v njej deklica sanja o princu na belem konju, seveda pomislim na pravljico, pa na to, da vsi vemo, kako zgodbe v pravljicah tečejo. Pravljice gradijo na vzorcih in stereotipih, pa jih še vedno radi beremo, saj prinašajo tudi pustolovščine in upanje v boljši svet. Ljudje so si pravljice včasih le pripovedovali, nato so jih tudi zapisali, današnje pravljice pa so ali popreproščene stare pravljice ali stare pravljice z zasukom. Tudi tiste najbolj znane so po mnenju mnogih za današnje bralce preveč krute, nasilne, krvave, zato jih dandanes polikamo in iz njih izrežemo tisto najbolj zanimivo. Takšne pravljice postanejo samo še preproste pustolovske ali ljubezenske zgodbe. Včasih pa klasične pravljice zaživijo čisto novo življenje, v sodobni preobleki z novimi poudarki in nepričakovanimi zaključki. Annet Schaap je na tak način preoblikovala sedem znanih pravljic, tako tistih bratov Grimm kot Charlesa Perraulta, na primer Rdečo kapico, Janka in Metko ter Trnuljčico. Dvomim, da bo po njenih predelavah Disney studio kdaj posnel risanke, zagotovo pa so te deklice bližje današnjemu svetu in pilovcem kot tiste pred več kot 100 leti.