Darja Docuk: Glas

Prevod: Daša Cerar

Mladinska knjiga, 2022

Saša

Saša je najstnica, ki v Moskvi na podzemni železnici doživi teroristični napad. Namesto kontrolke iz fizike eksplozija, udar zraka, ogenj, mrtvi ljudje in ona, ki tako kot mnogi preživi in jo odnese le z manjšimi vidnimi poškodbami – zažgani lasje in ureznine po obrazu in nogah. Dekle, ki ima srečo v nesreči. Ko se ureznine že zacelijo, ko bi Saša morala biti le še srečna, saj je še živa, se vanjo vse globlje naseljuje strah – včasih je duša poškodovana bolj kot telo.

Nevidni strah

Saša svoj prvi panični napad doživi na poti v šolo v podzemni železnici in namesto da bi vsak dan, ko je teroristični napad bolj oddaljen, občutila manj strahu, se strah in panični napadi v njej vse bolj razraščajo in zavladajo njenemu telesu ter umu. Saša se pogosto sprašuje, čemu je tako šibka, da se napadom razumsko ne more upreti. Zakaj panike, ki jo sili v bruhanje, ki ji vzame zrak in jo povsem omrtviči, ne zna ustaviti in zamejiti. Pa saj vemo, da to ni nekaj preprostega. Strah je res lahko neviden in ga ni mogoče preprosto dokazati, saj se ga ne vidi ne na rentgenu ne na ultrazvoku.

Glas nevidnega

Poleg panike zaradi napadov Saša občuti tudi strah ob lastnem očetu, ki v življenju prisega na popolnost, zrelost, jasnost, gotovost, ona pa je vsak dan dlje od tega. Psihiater, ki ni ne vedeževalec ne hipnotizer, ampak zdravnik, je ne glede na to za očeta prezira vredna odločitev, za Sašo pa dobrodošla pomoč, saj je ne razglasi za hipohondra. Končno obstaja nekdo, ki zna njene težave poimenovati in ki ne misli, da potrebuje samo več dela, več učenja in športa, da se zamoti in pozabi. Ker se Saši zdi, da ji v Moskvi ne bo uspelo izplavati iz vrtincev panike, za tri mesece odleti k babici. Tam ni ne mame, ki se sicer trudi razumeti, pa ji to ne uspeva najbolje, ne očeta. Tam nihče razen babice ne ve, kaj se ji je zgodilo. Tam obstaja možnost, da babičina nevsiljiva ljubezen, mehkoba in vitalizem Saši vrnejo njen pravi glas in da ga panika ne preglasi več.

Knjige

Poleg babice so del Sašine rešitve tudi knjige, sama mora ponje včasih tudi v knjižnico, tam pa se ne povsem načrtovano – saj načrti sprožajo paniko – pridruži štirim drugim najstnikom v bralnem klubu. Hote ali ne mora zato razmišljati še o čem drugem kot o sebi in med njimi si najde resnične prijatelje. In ne, to ni rešitev sama po sebi, ampak ena izmed mogočih bilk, ki lahko pomagajo, ko se človek spopada z nevidnimi demoni. In v trenutnem svetu ni videti, da bi se podobnim zgodbam lahko izognili, ne zgodbam o terorističnih napadih, ne zgodbam o paničnih napadih, ne zgodbam o ljubezni – ja, med najstniki se tudi to še zgodi. Branje resnično ne škodi – ne te, ne naslednje knjige, niti marsikatere druge.

Aksinija Kermauner in Silvester Vogrinec: Orfejeva lira

Založba Miš, 2023

Evi je tako kot Saša zelo uspešna gimnazijka, ki sledi začrtani liniji uspeha. V šoli je treba dosegati najboljše ocene, prinašati medalje s tekmovanj in s tem razveseljevati starše, ki lahko hčerko razkazujejo kot razstavni eksponat. Če je Saša z začrtane poti stopila zaradi eksplozije, v Evi upor sproži vrstniško nasilje. Balet nadomesti s karatejem, kjer prvič najde pravo prijateljico, ljubezenska zgodba in selitev staršev pa odpreta vrata še fantazijskemu delu knjige, kjer se Evi z Lucijo ob strani sreča s temnimi silami. Njenih omedlevic ne povzročajo panični napadi, ampak preskoki v času, ki na Ptuju pomagajo odkriti starodavne skrivnosti.