Gabi Kreslehner: Nik odide

Prevod: Neža Božič

Založba Miš, 2022

Nejka Omahen Šikonja: Vihar v meni

Založba Miš, 2022

Množice

Vedno in povsod lahko najdemo koga, ki ne spada zraven. Včasih ima kdo drugo barvo las, kdo stanuje v napačni ulici, kdo ne mara sira, kdo je edinec, včasih kdo ne mara rdeče barve, drugi spet ne ptičjega žvrgolenja. Množic, kamor spadamo, množic, kamor ne spadamo, je neskončno in vedno znova si lahko izmišljujejo nova pravila, da množice zmanjšujemo ali povečujemo. Nihče ne spada v vse množice. Pa saj tudi ni treba. A včasih je ne spadati nekam težko, obstajajo množice, ki zahtevajo pripadnost in ki nepripadnosti ne odobravajo. Obstajajo ljudje, ki hočejo svoja pravila uveljavljati za vse, ljudje, ki svet vidijo enobarvno in enoplastno. Obstajajo diktatorji, ustrahovalci, nasilneži, podleži. Obstajajo. Tukaj in zdaj.

Izobčenci

Če ne spadaš med tiste s črtastimi nogavicami, to navadno ne boli posebej. Če ne maraš mesa, je morda malo težje, ker kdaj ostaneš lačen. Če si izločen zaradi imena ali poklica svojih staršev, če si izločen zaradi revščine, zaradi barve svoje polti, če si izločen zaradi svoje postave, svojih fizičnih sposobnosti, svoje vere, spolne usmeritve, pa so to navadno razlogi, ki ti povzročajo trajne težave, zagrenjenost, slabo voljo, depresijo. A problem ni v tebi, tako kot ni problem v Niku, niti ni problem v Tjaši, problem je v tistih, ki izločajo. Izobčenec se nikoli ne odloči sam, ampak ga na rob potisnejo drugi.

Nik in Tjaša

Ko se Viktorija s svojim spremstvom znaša nad Tjašo, je to za večino sprejemljivo, celo zabavno. Ko Zec, Erazem in Fadi za svoje žrtveno jagnje določijo Nika – in sploh ni pomembno, čemu – saj skupina vedno najde nekoga, je marsikdo vesel, da so izbrali Nika in ne njega. A ko žalitve prerasejo v fizični obračun, ki ga vodja celo posname in objavi, zazvoni nekaj zvončkov. Premalo. Šele nož v razredu zares prinese spremembe. Zveni znano, kajne?! Ko se kaj takega zgodi, vedno sledijo vprašanja – kako se je kaj takega lahko zgodilo pri nas, ali je kdo kaj vedel o tem, zakaj jih ni nihče ustavil? A tudi odgovori so vedno enaki – drugi so bili ustrahovani, strahopetni, brezbrižni, vedeli so vsi in lahko se zgodi kjerkoli. Pogosto se izkaže, da so dogajanje v šoli opazili tudi učitelji in drugi strokovni delavci, pogosto za ukrepanje zmanjka časa, energije, moči.

Urban, Viktorija, Erika, Anej, Mila, Sara, Fadi, Erazem, Zec

Vsak med njimi je drugačen, tako kot ste drugačni vi vsi. Vsak ima svojo zgodbo, svoje strahove, morda travme. Prav to je tisto osnovno razumevanje sočloveka, osnova, ki bi morala omogočati normalno sporazumevanje in preprečevati nasilje. Ne pustite se ustrahovati, ne pustite, da ustrahujejo druge. Če ne pomaga pogovor med vrstniki, bo morda pomagal pogovor s kakšnim od odraslih, morebiti ne s prvim, morebiti ne z drugim, a tretji ali četrti ali peti bo slišal. Nihče ni na svetu sam. Nihče naj ne bo sam. Pogovarjajmo se.

In če se obrnemo proč, ne izginejo. Če jih ne poskušamo ustaviti, se njihov vpliv širi.