Marjana Moškrič: Sneg

Marjana Moškrič: Sneg

Sodobnost International, 2023

Ledina

Ledina je bila včasih mesto kot vsako drugo, ampak takrat je bil velik del sveta drugačen, ko so ljudje še nekako spoštovali soljudi in naravo. Zdaj že dolgo ni več tako. Nobeno mesto najbrž ni bilo nikoli prijazno do vseh, a razlike med ljudmi so bile vseeno manjše kot zdaj. Takrat še ni bilo elitnega predela, takrat so v Zaplati še imeli elektriko in gretje, takrat je bila Samotna loza še mogočen gozd in varuhi niso mesta obdajali z žico in nadzorovali ljudi.

Edo

Edo je 15-letnik iz Zaplate, ki se mu zdi, da življenje nima nobenega smisla, da

nikomur ni mar zanj, da bo propadel skupaj z Zaplato. Pa vendar v njem tli iskrica uporništva, zato se tudi takrat, ko je prepovedano, premika po mestu, zato na najbolj izpostavljeni lokaciji v mestu nariše provokativen grafit, zato ga droni in varuhi skoraj ujamejo. A čeprav se mu zdi, da je sam, nevidni Nevidni skrbijo zanj.

Svetilnik in tkalnica sanj

Svetilnik in Tkalnica sanj sta del dobrega sveta, tam Edo spozna ljudi, ki jim je mar.

Odrasle, ki hočejo mlajšim od sebe ponuditi možnosti. V Tkalnici sreča tudi Jaro in Oskarja. Še dva 15-letnika, najstnika, ki o Zaplati nimata pojma, poznata pa druge plati mesta. Vsak od njiju ima nad glavo svoj črni oblak, vsak svoje skrivnosti in svoje bojazni. V mestu strahovlade je zaupati še posebej težko. A če vidiš okoli sebe ljudi, ki si resnično pomagajo, ki so za druge pripravljeni tvegati, je lažje.

Gozd

Pred snegom, ki nenadzorovano pada že več mesecev, je bil za Eda gozd zatočišče, prostor miru. Podobno kot tudi za Oskarja in pred tem za Oskarjevo mamo in njegovega deda. Ko so gozd skoraj povsem uničili, se je v obeh dvignilo še več besa in jeze. Želja po rešitvi vsaj kančka gozda ju je povezala in skupaj z Jaro so iskali svojo pot upora. Ob različnih priložnostih so z veliko tveganja razkrivali skrivnosti, si pomagali in si zaupali. To jim je razkrilo povsem drug svet in druge podobe bližnjih ljudi.

Prijateljstvo

Prijateljstvo ni preprosta stvar, Jara, Edo in Oskar pa ga gradijo v zelo zahtevnih časih. Med pravimi prijatelji je zaupanje ena najpomembnejših stvari, druga pa tudi odpuščanje. Ker ljudje nismo popolni. Ker vsi delamo napake. Ker včasih prizadenemo najbližje. Ne mislite, da med temi tremi ni tako, pa vseeno se med Jaro in Edom poleg prijateljstva razvije še nekaj več. Pa lahko v takem svetu med tako različnimi ljudmi prijateljstvo in ljubezen sploh uspeta? Ampak ni nujno, da njegove rešitve pomagajo tudi drugim – ker, spet bom napisala enako – smo si med sabo vsi različni.

Kristina Ohlsson: Kamnita družina

Prevod: Mita Gustinčič Pahor, Miš založba, 2022

Simona, Billie in Aladin so prijatelji, ki so skupaj razrešili že dve veliki skrivnosti majhnega mesta. Saj ne da bi skrivnosti iskali, a vedno znova se v njihovih hišah dogaja nekaj nerazložljivega. Simona je res rada pri babici in v njeni hiši se vedno počuti dobro. A ob babičini bolezni se spremeni tudi hiša, Simona kar naenkrat sliši korake, glasove in nekdo ali nekaj začne premikati tudi kipe na vrtu. Simona postaja vedno bolj zaskrbljena, saj ne ve, ne kaj se dogaja z babico ne kaj s hišo. Na pomoč pokliče prijatelja in počasi se pred njimi odpleta klobčič družinskih skrivnosti. So na delu duhovi – ali pa si le ljudje ne upajo razkriti nekih stvari na ves glas? Pa smo spet pri zaupanju.