Tina Antončič - Po info na Infodrom!

Saj poznate TV-oddajo Infodrom, kajne? Mimogrede, na programu Televizije Slovenija je že od 15. oktobra 2012, naslednji teden začenjajo 14. sezono. Oddajo ureja in vodi Tina Antončič, ki vedno izpostavi, da ne gre samo za vsebine, namenjene mladim, temveč da jih prav oni sooblikujejo. Ali z njenimi besedami: »Oddaje Infodrom ne pripravljamo samo za mlade, ampak z njimi!«

Infodrom je septembra praznoval že 900. izvedbo. Kaj pravijo ankete, je še vedno zelo priljubljen med mladimi?

Res je! Toliko se jih je nabralo v 14 letih, vmes pa se je zamenjalo kar lepo število generacij otrok, ki nas spremljajo. Na katerikoli konec Slovenije pridemo, mladi vedo, da smo iz ekipe Infodroma, poznajo oddajo. Zelo so veseli, ko lahko naše prispevke uporabijo pri šolski predstavitvi ali pa ko jih med poukom predvajajo učitelji. Kdor še ni slišal za nas – me veseli, da smo se pravkar spoznali, vsak petek malo po 16. uri boš z našo pomočjo izvedel več o tem, kaj se dogaja doma in po svetu, ter spoznal kup zanimivih vrstnikov in nasvetov za znosnejše najstniško življenje.

Katere so vaše osnovne, bistvene uredniške usmeritve?

Poročila, novice … kdo bi to gledal, sliši se dolgočasno in zapleteno. Naša naloga je, da mlade prepričamo o nasprotnem. Poročanje o dogodkih doma in po svetu mora biti enostavno, predstavljeno zanimivo in mladim primerno. Zelo veliko se ukvarjamo s sliko in grafičnimi elementi oddaje. Najpomembnejše pa je to, da za mnenje vedno vprašamo mlade. Oddaje Infodrom ne pripravljamo samo za mlade, ampak skupaj z njimi.

Kako se prilagajate porastu družbenih medijev?

Tako, da na skupnem profilu @Čist_hudo Uredništva otroških in mladinskih oddaj Televizije Slovenija ustvarjamo kakovostne vsebine za Instagram in TikTok. Presenetljivo, prav informativne vsebine Infodroma imajo zelo veliko ogledov, všečkov in delitev. Ne drži torej, da mlade zanimajo le lahkotne vsebine. Infodrom ima tudi svoj Youtube kanal, ki je že več let zelo dobro obiskan in klikan.

Katere novinarske zvrsti so mladim najljubše – intervju, reportaža, komentar …?

Menim, da mladi ne izbirajo vsebine na podlagi novinarskih zvrsti, ampak tem ali sogovornikov, ki jih zanimajo. Najbolj se jih dotaknejo prispevki, s katerimi se lahko poistovetijo ali ob katerih zaznajo, da bo to vplivalo tudi na njihovo življenje (šola, družina, prijatelji). Zelo radi spremljajo življenje vrstnikov, sploh če se ti ukvarjajo s čim zelo nenavadnim. Zanimajo jih znani in šport.

Kateri so ključni vzgibi, da se mladi odločijo za sodelovanje v oddaji?

To bi bilo super vprašanje za našo rubriko Infogrom, kjer je prostor, da mladi povedo svoje mnenje, sem že zabeležila 😊. Kot povedo po snemanju, jih zanima sama izkušnja snemanja, čisto od blizu lahko vidijo, kako nastaja novinarski prispevek, in vedno so presenečeni, kako dolgo traja celoten proces, na koncu pa je prispevek v oddaji dolg dve minuti. Mladi radi sodelujejo, zaupajo nam tudi starši, saj zelo skrbno, v skladu z novinarsko etiko, ki je je po mojem mnenju v našem medijskem prostoru vedno manj, pripravljamo vsebine za naše gledalce.

Kaj jih pri novinarstvu najbolj vznemirja?

Če se odločijo, da v naši oddaji sodelujejo kot otroški poročevalci, jih zagotovo najbolj vznemirja dejstvo, da imajo priložnost spoznati svojega vzornika in da – s čisto pravim mikrofonom in veliko kamero, za katero je snemalec! – zastavljajo vprašanja. Zanimivo je tudi, ko snemamo prispevke na kateri od šol in se otroci razdelijo. Nekatere namreč najbolj zanima vse o snemalni opremi, o čemer govorijo z našo snemalno ekipo, drugi pa z mano debatirajo o tem, kako je biti novinarka. Predvsem jih zanima, kako izberem temo in kje najdem sogovornike.

In kaj je tebe prepričalo, da si se odločila za študij novinarstva?

Od osnovne šole sem vedela, da si želim opravljati poklic novinarke. Sodelovala sem pri šolskem radiu OŠ Šmihel v Novem mestu in enkrat na teden smo v živo pripravljali oddajo za otroke na lokalnem radiu, Studiu D. Očarali so me proces izbora tematik, priprave scenarija in novinarski žanri, v katerih sem se lahko preizkusila (anketa, intervju, reportaža …), čaroben pa je bil čas, ko smo vsako soboto v živo pozdravili naše poslušalce. Vse to, le na drugem mediju, še vedno rada počnem in svojega poklica ne bi zamenjala za nič na svetu. Zelo pomembno se mi zdi, da se imajo mladi možnost in priložnost srečati z najrazličnejšimi stvarmi in jih preizkusiti, saj tako lažje ugotovijo, kaj jih veseli, v čem so dobri in kaj jih zares zanima.

Kako mladi spremljajo, doživljajo najnovejše vojne strahote po svetu (Gaza, Ukrajina …)?

Ko smo pred desetimi leti mlade spraševali o njihovih strahovih, so nam povedali, da jih je strah ocenjevanja, teme, prometnih nesreč, nezgod bližnjih, zelo so jih skrbele tudi podnebne spremembe. Po začetku vojne v Ukrajini in kasneje v Gazi pa sta se tem strahovom pridružila strah pred vojno in vrstniškim nasiljem. To so skrbi, ki neposredno vplivajo na njihov občutek varnosti in občutek za prihodnost. Naša naloga je, da te strahove obravnavamo, jim ponudimo orodja, kako jih lahko spremljajo, nadzorujejo in kdo jim pri tem lahko pomaga.

Ali verjamete, da lahko resnične in tehtne informacije »rešujejo svet«?

Če tega ne bi verjela, ne bi več ustvarjala informativne oddaje za mlade. Dobro informiran posameznik, ki je opremljen z dejstvi, različnimi pogledi in širino, lahko oblikuje kritičen pogled na svet, ga je manj strah in je manj dovzeten za manipulacijo.

Menite, da se o aktualnem dogajanju pogovarjajo s svojimi starši?

Zelo različno, eni več kot drugi. Idealna se mi zdi kombinacija ogleda naše oddaje in pogovora s starši o tem, kaj so videli in slišali. Prispevki so tudi odlična iztočnica za razmišljanje o temah, s katerimi se težko sočijo – ločitev, smrt, spolnost, duševne težave.

Kako na njihovo mnenje vpliva šola, pouk?

Bolj kot šola na njihovo mnenje po mojih izkušnjah vplivajo vrstniki. Eden njihovih največjih strahov je, da bi bili žrtve vrstniškega nasilja, da bi se iz njih norčevali. Tudi zato včasih težko povedo tisto, kar si zares mislijo in v kar verjamejo, saj ne bi radi izstopali in s tem postali tarče posmeha.

Nekateri menijo, da je novinarstvo v zatonu, še posebej tiskani mediji. Se strinjaš?

Del medijske vzgoje in dobro informiranega posameznika je tudi to, da lahko različne vsebine in informacije prebereš, pogledaš, poslušaš v različnih medijih. Le tako si lahko ustvariš svoje kritično mnenje. Še vedno vsak mesec preberem tudi Pil.

V kakšni prednosti so televizijske oddaje?

Pripovedovanje s sliko je gotovo prednost, vsaj če je to tekma z družabnimi omrežji, sicer pa ne bi govorila o posebni prednosti. V Infodromu se zelo trudimo, da sledimo trendom upovedovanja, ki je blizu mladim, na najrazličnejše načine se jim želimo približati, predvsem tako, da se z njimi veliko pogovarjamo: kaj jih zanima, kaj si želijo, kaj bi gledali. Je pa dejstvo, da mladi televizijskih oddaj ne gledajo več neposredno, v živo, ampak z zamikom ali na spletu.

Mladim je namenjen tudi Časoris, spletni dnevnik, kjer objavljajo novice, dostopne mladim. Ali kdaj sodelujete?

Zdi se mi super, da imajo mladi možnost spremljati vsebine v različnih medijih, tudi spletnih. Zagotovo sledimo delu drug drugega in si na različne načine prizadevamo ostati objektivni in zanimivi za naše gledalce in bralce.

Kakšni so vaši načrti? Imate v mislih kakšne novosti?

Začeli smo že 14. sezono, in ker smo informativna oddaja in sledimo tedenskemu dogajanju, tem ne bo zmanjkalo. Nekaj novosti pa pripravljamo po novem letu, zato ostanite z nami odprtih oči.