Iz ordinacije

Ojla!

Mozolji so lahko hudo neprijetna nadloga, ki spremlja marsikaterega najstnika. Mozolji  nastanejo, ko se izvodila žlez lojnic zamašijo z lojem, lahko pa pride tudi do vnetja (poznamo vnetne in nevnetne akne). Najpogostejši vzrok za nastanek aken je hormonsko neravnovesje (močnejši vpliv moških hormonov oz. testosterona, ki se v manjši količini izloča tudi pri ženskah), ki je najbolj izrazito v puberteti, pri ženskah pa lahko tudi v določenih delih menstrualnega cikla, v nosečnosti, po porodu itd. Med drugimi dejavniki, ki lahko povzročajo akne, so tudi genetska predispozicija (podedovana nagnjenost k aknam), tip kože (mastna koža), jemanje določenih zdravil, nekatere bolezni, psihični stres, agresivna kozmetika ter nezdrav način življenja (kajenje, uživanje alkohola, nezdrava prehrana – predvsem preveč maščob in sladkorjev).

Zdravljenje je odvisno od obsega in stopnje oz. resnosti aken.

Če so akne brez pridruženega vnetja, pomaga že redno čiščenje kože (umivanje z mlačno vodo in nevtralnimi mili dvakrat na dan, lahko tudi pilingi enkrat na teden), ustrezna nega kože (obstajajo posebne kreme oz. geli, namenjeni prav aknasti koži, ki se hitro masti – najboljše, da po njih povprašaš v lekarnah), izogibanje uporabi določene kozmetike (zlasti pudrov in krem), ki stanje še poslabšujejo, in seveda zdrav način življenja.

Če so akne vnetne (rdeče, boleče bunčice, ki imajo lahko v sredini belkasto sredico, možne pa so tudi večje bule oz. vozliči v koži ali podkožju),  največkrat svetujemo uporabo raztopin, krem ali gelov z antibiotiki in retinoidi (derivati vitamina A). Če pa gre za hudo obliko vnetnih aken (prizadeta obsežnejša področja, globoke akne z vozliči in posledičnimi brazgotinami), jih lahko zdravimo tudi z antibiotiki ali retinoidi v obliki tablet. V obeh primerih pa je za  zdravljenje treba obiskati zdravnika. Kreme, raztopine oz. gele z antibiotiki ali retinoidi lahko predpiše že osebni zdravnik ali pediater,  zdravljenje aken s tabletami pa je večinoma prepuščeno specialistom dermatologom.

Žal starši včasih pozabijo, kako je biti mlad in ne razumejo stisk, v katerih se znajdejo njihovi najstniki. Bodisi se jim najstniške težave zdijo preveč »banalne«, da bi se jim resno posvetili, bodisi    težko dojamejo, da njihovi mali otroci kar naenkrat niso več otroci. Poskušaj jih razumeti in jim ne zameri preveč, saj je vse to (puberteta in odraščanje) tudi za starše zelo težko.

S svojo mamo se poskusi pogovoriti in ji na lep način razloži, da te zadeva močno obremenjuje (razloži ji tudi, zakaj), čeprav se njej zdi nepomembna. Prepričana sem, da bosta našli neki skupni jezik. Srečno!