Hej!
Upam, da mi boš pomagala, ker me je strah.
Torej, začelo se je, ko sem pred meseci ugotovila, da se mi velikokrat zvrti. To se mi je dogajalo zjutraj in večinoma vedno, ko sem vstala s kavča ali pa šla od mize. Potem je malo ponehalo, ampak pred enim mesecem se je spet pojavilo ampak drugače. Pripravljala sem se za šolo in začutila sem, da mi je zelo slabo. Ni bil tisti običajen slab občutek, ampak je bilo nekako, kot bi se mi vrtelo in nekaj vmes med glavo in trebuhom in sem mislila, da bom bruhala. Popila sem kozarec vode in niti malo ni ponehalo. Bilo mi je tako slabo, da sem res mislila, da bom vsaj bruhala, če ne še kaj več. Takrat je ravno prišla mami v kopalnico in bilo mi je že zeloooooo slabo. Naenkrat sem kar... Ne vem ravno, kaj je bilo, ampak mami je rekla, da so moje oči postale steklene, in da sem bila popolnoma trda, da sem se počasi sesuvala. Dala me je na tla in čez pol minute sem se zbudila in bilo je res čudno, mislila sem, da sanjam. No potem je bilo vse v redu in šli sva k zdravniku in sem imela nekaj kot prenizek pritisk. No zdravnica drugega ni rekla.
Ampak problem je, da se mi to še kar dogaja in me je strah, da se bo ponovilo, da bom spet padla v nezavest. Kako lahko to preprečim? Kaj lahko naredim, da si zvišam pritisk in da se mi ne bo več vrtelo?
Hvala že vnaprej!
Ojla, Nezavestna!
Občutek vrtoglavice oz. občutek slabosti, omotice, oblivanja, »temnenja« pred očmi (nekateri se lahko ob tem tudi opotečejo oz. celo padejo po tleh) brez izgube zavesti imenujemo presinkopa. Kadar ob tem dejansko pride do (po navadi zelo kratkotrajne) izgube zavesti, govorimo o sinkopi. Vzroki za (pre)sinkope so različni, v bistvu pa gre za (trenutno) premajhno prekrvavitev možganov zaradi (začasnega) padca krvnega tlaka.
Pri otrocih oz. mladostnikih so najpogostejše t. i. vazovagalne (pre)sinkope, ki nastanejo zaradi neustreznega refleksa živčnega sistema, ko v stoječem položaju ob nekem dodatnem sprožilnem dejavniku (bolečina, hud psihični stres, pogled na kri, dolgotrajno stanje, slab zrak, napenjanje, kašelj, uriniranje, odvajanje blata itd.) pride do čezmernega padca krvnega tlaka in kot posledica nastanejo opisane težave. Dodatni dejavnik tveganja za nastanek takih sinkop so dehidracija, dolgotrajno ležanje (npr. po bolezni ali operaciji), hud telesni napor itd.
Druga najpogostejša oblika (pre)sinkop pri mladih so ortostatske oz. posturalne (pre)sinkope, ki nastanejo zaradi čezmernega padca krvnega tlaka ob nagli spremembi položaja telesa (npr. iz ležečega ali sedečega v stoječ položaj). Pri starejših so ortostatske (pre)sinkope posledica jemanja določenih zdravil ali bolezni, npr. Parkinsonove bolezni – govorimo o t. i. ortostatski hipotenziji, pri mladih pa mehanizmi nastanka še niso povsem raziskani, šlo pa naj bi za čezmerno vazodilatacijo (razširitev žil) v spodnjih udih in medenici ob nagli aktivaciji skeletnih mišic ob spremembi položaja telesa. Pogostejše so pri dekletih, zlasti pri takih z astenično konstitucijo (visoko, vitko postavo) in slabo razvitim mišičjem.
Sinkope so pri odraslih oz. starejših lahko tudi posledica bolezni srca ali živčevja; pri mladostnikih je to na srečo izjemno redko.
Sinkope same po sebi niso nevarne (razen, kadar vodijo k pogostim padcem in poškodbam), lahko pa pomembno zmanjšajo kvaliteto življenja in ljudi ovirajo v njihovih vsakdanjih aktivnostih. Bistveno je prepoznavanje opozorilnih znakov (omotica, temnenje pred očmi, slabost, občutek vročine oz. oblivanja, potenje). Takoj ko jih začutimo, se je najbolje usesti, počepniti ali se uleči (dodatno lahko leže pokrčimo noge in jih stisnemo k prsnemu košu), če pa to ni mogoče, malo pomaga tudi prekrižanje nog in stiskanje stegenskih in zadnjičnih mišic.
Ko neprijetni občutki popustijo, lahko spet poskušamo previdno vstati.
Zdravljenje v večini primerov ni potrebno, obstajajo pa določeni ukrepi, s katerimi težave lahko omilimo.
Pri vazovagalnih (pre)sinkopah svetujemo dovolj tekočine (vsaj 2 litra dnevno, poleti več), redno, uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnost ter izogibanje dolgotrajnemu stanju in drugim sprožilnim dejavnikom.
Pri ortostatskih (pre)sinkopah je priporočljivo predvsem previdno in počasno vstajanje (ob opori), pomaga pa tudi pitje več tekočin in dodajanje soli, dvig postelje za 5–10 cm, povijanje nog z elastičnim povojem, uživanje več manjših obrokov čez dan in krepitev mišic.
Če pride do dejanske izgube zavesti, še zlasti pa, če se to dogaja pogosto oz. pri tem pride tudi do poškodb, je treba obiskati zdravnika.
Obvestila
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
AKTUALNO
Festival Najst je uspešno zaključen!
V začetku novembra se je iztekel rok za oddajo prispevkov na literarni, stripovski in fotografski ... več
Sprejem nagrajenk in nagrajencev natečaja »Skupaj gradimo našo prihodnost«
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sprejela nagrajenke in nagrajence likovnega ... več
ZADNJA ŠTEVILKA
Marec 2026
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Ronaldo in gol
Zakaj je Ronaldo po tekmi prodajal zemljevide?
Ker je med tekmo ves čas iskal pot do slovenskih vrat.