Skrivnosti zgodovine
Ste uganili, dragi pilovci, o čem bo danes tekla beseda? Danes, ko se skrivamo pred koronavirusom, o katerem marsičesa sploh še ne vemo. V zgodovini so vedno obstajala obdobja, ko so več žrtev kot lakota in vojne povzročile nalezljive bolezni. Čas kuge je eno takih obdobij in vse do sedaj niso pojasnjene prav vse skrivnosti v zvezi s to smrtonosno boleznijo.
Črna smrt
Epidemija kuge se je sredi 14. stoletja razširila v svet. Za to bolezen se je uveljavil izraz črna smrt in upam si trditi, da prav nobena druga oznaka ne bi mogla bolj resnično povedati bistvene značilnosti te epidemije. V glavnem smo prepričani, da je bila črna smrt nekakšna kombinacija različnih sevov kuge – bubonske, pljučne in krvne – ali vsaj nekakšnih njihovih bližnjih sorodnikov. No, karkoli je že bila, bila je resnično uničujoča. Mirno lahko ugotovimo, da je ta bolezen med letoma 1347 in 1351 brez posebnih težav pobila vsaj 25 (!) milijonov Evropejcev. Če vemo, da je takrat vsa Evropa štela približno 80 milijonov duš, potem vse razsežnosti te katastrofe dobijo jasno sliko. Številke so samo približne, zelo verjetno je bila smrtnost še precej večja. Ponekod je izbrisala dve tretjini prebivalstva. Po vsem svetu je odnesla okoli 75 milijonov življenj. Problem kuge ni bil samo v tem, da je bila močno nalezljiva, bila je tudi izredno vztrajna. V Angliji se je na primer pojavljala znova in znova, med letoma 1348 in 1438 je udarila kar enaintridesetkrat.
Kako je kuga prišla v Evropo?
Prva poročila o epidemiji so se pojavila že okoli leta 1330, in sicer na Kitajskem, torej tam, kjer se je začela tudi zgodba o koronavirusu. Vprašanje, ali gre pri tem samo za naključje, je seveda na mestu. V Evropo je kuga pripotovala leta 1347. Takrat so genovske trgovske ladje pristale v italijanski luki Messina s posadkami, ki so bile mrtve ali pa so že umirale. Potem se je bolezen hitro raznesla po Evropi. Do Anglije je prišla leto dni pozneje, v Skandinavijo in Rusijo leta 1351. Za epidemijo ni bilo zdravila, čeprav so jo poskušali zaustaviti s postopki, ki so bili takrat v uporabi: pijavke, puščanje krvi, zeliščarstvo, znojenje ...
Trupla so ležala po vseh vogalih ...
V bistvu gre za bolezen glodavcev, na katerih živijo bolhe, ki pijejo kri živali, okuženih z bakterijo kuge. Najbližje človeškim bivališčem živijo podgane. Za izbruh kuge med ljudmi je torej najprej potreben izbruh med podganami. Ko podgane umirajo za kugo, se bolhe, ki jim zmanjkuje gostiteljev, selijo na ljudi. Kuga se prenaša kapljično, največji problem pa so v zraku razpršeni bacili, ki jih vdihnemo. Bolezen se izredno hitro širi in pri obolelem hitro napreduje. Pojavi se z izbruhom visoke telesne temperature, po nekaj dneh pa nastanejo grozljive in boleče črne bule pod pazduhami in na preponah. Od tod izvira poimenovanje črna smrt. Gre za limfne vozle, okužene z bakterijami. Otekline lahko počijo, v tem primeru izteka kri skupaj s smrdečim gnojem. Smrt nastopi v petih dneh, lahko pa že prvi dan. Boccaccio pravi, da so nekateri ljudje še kosili za mizo s prijatelji, večerjali pa že v raju skupaj s predniki. Slavni italijanski pisatelj je preživel epidemijo, ki je leta 1348 opustošila Firence: Trupla so ležala po vseh vogalih. Najvažnejše za preživele je bilo čim hitreje odstraniti nagnita telesa, zato so vse mrtve obravnavali enako, ne glede na družbeni položaj. Prinesli so jih iz hiše in jih naložili ob vratih, kjer si lahko vsako jutro videl gomile mrtvecev. Posebni nosači so nato pobirali umrle, dokler tudi sami niso postali trupla ...
Kako je kuga spremenila življenje ljudi
Bolezen je strmoglavila število prebivalstva, najbolj kmečkega, kar pomeni, da je bilo sedaj na voljo več dobrin za manj ljudi. Zato so se življenjske razmere za preživele izboljšale. Pomanjkanje delavcev je dvignilo ceno dela, zato nekateri zgodovinarji menijo, da je prav kuga pokopala fevdalizem in rodila začetke kapitalizma. Razvoj tega pa je povečal zanimanje za tehnologije, ki olajšajo človeško delo. Kakorkoli že, preživeli so začeli iskati krivca. In ga našli. Najbolj priročna tarča so bili Židje (nekako znano zveni ta zgodba, kajne). Že prej so ljudje razmišljali, kako bi premožnim Židom pobrali premoženje, in sedaj je bil pri roki dober izgovor. Med najtežje prizadetimi skupinami prebivalstva so bili duhovniki, ki so se pogosto okužili, ko so podeljevali blagoslov umirajočim. To in njihova nemoč, da bi z molitvijo premagali bolezen, je začasno zmanjšalo vliv in moč cerkve.
Verjetno ni bilo niti enega vidika človekovega življenja, ki ga ne bi prizadela kuga. Spremenila se je tudi umetnost vojskovanja. Prvič je bila uporabljena tako imenovana biološka vojna. Tatari so leta 1346 pri obleganju krščanskega mesta Caffa na polotoku Krim katapulte polnili s kosi okuženih trupel in z njimi obstreljevali mesto. To je zaleglo. Italijanske trgovce v mestu je zajela panika, pobegnili so na ladje, polne okuženih podgan, in odjadrali v Evropo. Pa smo spet na začetku. Pristali so seveda v Messini.
In danes?
Kuga je danes ozdravljiva bolezen. Pravočasna močna doza antibiotikov pomeni preživetje. V Evropi in Avstraliji je bolezen izkoreninjena. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa vseeno vsako leto ugotovi med 1000 in 3000 primerov kuge v svetu.
Obvestila
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
AKTUALNO
Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik
Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Izbira jedi
V restavracijo pride gospod. Natakarju reče: ''Jaz bom tisto, kar ima gospod pri sosednji mizi.''
Natakar odgovori: ''Ne vem, če mi bo gospod dovolil, da mu vzamem, kar jé.''