Kleopatrine skrivnosti

Pri znanih osebnostih je najbolj zanimivo prav to, da lahko o njih vedno najdemo kakšno podrobnost, ki je še ne poznamo. Egiptovska kraljica Kleopatra VII. (njeno ime v grščini pomeni Slava svoje domovine), je ena najbolj znanih žensk v svetovni zgodovini, čeprav smo  o njej največ izvedeli iz slavnega filma, posnetega leta 1963, v katerem je naslovno vlogo odigrala slavna igralka Elizabeth Taylor. Ob tem pa ne pozabimo na inteligentni film Asterix in Kleopatra, kjer lahko uživate ob odličnih dialogih in izjemnem humorju. Danes poskušamo odkriti še kakšno skrivnost te vladarice, ki je vladala Egiptu, čeprav je bila po rodu potomka makedonskih Grkov.

Kje je Kleopatrin grob?

Začnimo za spremembo na koncu. Vemo, da sta se Kleopatra in njen ljubimec, rimski vojskovodja Mark Antonij, po porazu v pomorski bitki pri Akciju v Grčiji proti neposrednemu konkurentu za prestol Rima Oktavijanu umaknila nazaj v Egipt, kjer sta v brezizhodni situaciji storila samomor. Antični pisatelj Plutarh trdi, da so ju leta 30 pred našim štetjem pokopali skupaj v grobnici, postavljeni v bližini templja boginje Isis. Grobnica naj bi bila spomenik, poln zlata, srebra, smaragdov, biserov, ebenovine in slonovine. S svojo smrtjo je Kleopatra v bistvu prelisičila vse – Rimljane in sodobne arheologe. Vse do danes ni še nihče odkril, kje je pokopana.

Že od leta 2010 pomembni arheologi raziskujejo ruševine njene palače v bližini mesta Aleksandrija, v kraju, ki se danes imenuje Taposiris Magna, in poskušajo dokazati, da je med njimi tudi Kleopatrin grob. Našli so kamnito glavo, ki predstavlja njenega sina, posmrtno masko Marka Antonija, 22 kovancev z vladaričinim obrazom, deset grobnic visokega rodu … Zaradi neuspešnega kopanja med arheologi prevladuje mnenje, da je njen grob oropan in uničen, kar onemogoča njegovo prepoznavanje, toda – pravi ljubitelji skrivnosti ne obupajo nikoli, mar ne?

Vse za lepoto

Kleopatra je ostala zapisana v zgodovini kot simbol lepote, ki nikoli ne mine, čeprav je imela tudi hibe (motile so jo suhost, pretirana mesnatost ustnic, izrazite ličnice, orlovski nos), do katerih je bila zelo kritična. Ko si je ogledovala svoj nos, je baje vzkliknila: »Ne prenesem ga, rada bi si ga dala odrezati!« Je bila njena lepota torej samo mit? Si je pri ohranjanju mladostnega videza pomagala s kakšnimi triki in pripravki? Zelo verjetno je dobro obvladala ličenje. Res pa je, da je umrla pri devetintridesetih, torej dokaj mlada. Uporabljala naj bi mnoge preparate, ki so aktualni tudi danes. Recimo – rožna voda, zakaj pa ne? Voda, pridobljena iz vrtnic, skrči pore, zato je koža videti lepša in bolj zdrava. Ob tem lahko mimogrede raziščemo še, ali so v Egiptu sploh gojili vrtnice. Ne dvomimo – za kraljico so naredili vse.

Pravijo, da je rada pila sok, ki se skriva v listih rastline, imenovane aloa vera. Pri tem si je pomagala z grobo mleto morsko soljo. Slovela je tudi po čudoviti koži, kar naj bi bila zasluga uporabe glinenih mask. Dokazano je, da prav glina uspešno pomaga pri odstranjevanju nečistoč, ki se nakopičijo v porah. Da je bila njena koža vedno lepo napeta in elastična, je uporabljala karitejevo maslo – ne poznate, moj bog, kje vendar živite😊 – ki kožo oskrbi s številnimi maščobami  in vitaminoma E in A. Pri odpravi zabuhlosti in utrujenega videza oči pa si je pomagala z osvežujočo mešanico, pripravljeno iz nastrgane zelene in konopljinih semen. In da ne bo nesporazuma – za morebitno posnemanje Kleopatrinih lepotnih nasvetov avtor članka ne prevzema odgovornosti.

Nadure v smrtnem in posmrtnem življenju

Težko si predstavljamo Kleopatrin čas, tako drugačen je. Po kriterijih, ki veljajo danes, bi jo razglasili za kruto, dekadentno, intrigantko, privrženko incesta, morilko, nezvesto žensko. Očitno je bila zelo zaposlena – lahko ji pripišemo veliko nadur. Če pa k temu dodamo njeno pozitivno plat – ki ji jo je priznal tudi rimski sovražnik, veliki Ciceron – uglajeno obnašanje, ljubezen do sina, obvladanje retorike in znanosti, znanje sedmih jezikov, pravično vladanje, potem o njeni polni zaposlitvi ne more biti dvoma.  

Nič drugače ni sedaj. Verjetno ima eno najbolj zaposlenih posmrtnih življenj v zgodovini. Postala je asteroid, video igrica, znamka cigaret, avtomat, striptiz klub, hotel, filmska igralka, literarna junakinja, sinonim za Elizabeth Taylor, spletna stran, žensko ime, moško ime (hm!), prispodoba za lepoto, igralnica, obala … skoraj vse so že poimenovali po njej. 

Vpliv na moške

Seveda Mark Antonij ni bil njen edini ljubimec. Že prej ji je uspelo omrežiti vladarja sveta – samega Julija Cezarja. Nagnjenost k spletkam ji je pri tem zelo pomagala. Dala se je zaviti v dragoceno perzijsko preprogo, ki jo je trgovec kot dar za Cezarja mimo vseh straž brez težav prinesel na ramenih. Ko je omot razvil pred vladarjevimi nogami, je iz njega stopila brezhibno naličena in urejena egiptovska kraljica.

Od presenečenja je Cezarju vzelo sapo, ko pa je še spregovorila z nežnim glasom, je bila njena bitka dobljena. Julij Cezar se ji ni mogel upreti. Začelo se je najsrečnejše obdobje v Kleopatrinem življenju. Živela je razkošno in Cezarju rodila sina Ptolemaja, ki so mu nadeli posmehljiv vzdevek Cezarion.

Pivski klub

Po starodavnih virih sta zimo 41–40 pr. n. št. z Markom Antonijem preživela v brezdelju in v prostem času v Egiptu ustanovila svojo lastno pivsko družbo, neke vrste pivski klub, ki se je imenoval Inimitable livers, kar v latinščini pomeni Neponovljiva jetra. To smešno ime nas napelje k temu, da je bilo neomejeno pijančevanje na nočnih pojedinah glavni šport te skupine, katere člani so si občasno krajšali čas tudi z drugimi igrami in tekmovanji. Ena njunih najljubših dejavnosti je vključevala preoblečeno tavanje po ulicah Aleksandrije in norčevanje iz njenih prebivalcev.

Brez dvoma sta si ljubimca privoščila dolge udobne počitnice. Dragi pilovci, vaše bodo sicer malo krajše, toda tu je poletje in v tem letnem času res ni nikoli dolgčas. Če kakšen dan nič ne počnemo in samo uživamo v brezdelju, pa tudi ni nič narobe, kajne?