Sibirska katastrofa

30. junija 1908 se je v Sibiriji na območju reke Podkamenaja Tunguška zgodila eksplozija – 185-krat močnejša od atomske bombe, ki je padla na Hirošimo. Pojav so znanstveniki poimenovali tunguška eksplozija ali sibirska katastrofa. Dokončnega odgovora na vprašanje, kaj je bil vzrok, nismo nikoli izvedeli.

Očividec pripoveduje
Bilo je zjutraj, malo po sedmi, ko je kmet Sergej Semenov prekinil delo na pšeničnem polju, da bi se za nekaj trenutkov spočil na verandi svoje hiše. Natanko ob 7.17. je bilo njegovega lenarjenja na že toplem junijskem soncu v trenutku konec. Strašna eksplozija je s slepečo svetlobo prekrila obzorje. Semenov je pozneje pripovedoval: »Strašanski blisk me je za trenutek oslepil. Bilo je tako zelo vroče, da se mi je srajca skoraj scvrla na hrbtu. Videl sem velikansko žarečo žogo, ki je prekrivala velik del neba. Potem me je obdala črna tema.«

Eksplozija je vrgla kmeta z verande in nezavesten je obležal na tleh pred hišo. Ko se je spet zavedel, se je čez tundro valil silovit grom: Od grmenja se je moja hiša tako tresla, da sem se bal, da se bo zrušila. Semenov je imel srečo. Če bi bil bliže središču eksplozije, ne bi preživel in ne bi mogel povedati svoje nenavadne in zastrašujoče zgodbe.

Kakšno je bilo videti prizorišče katastrofe
Šele več let po dogodku se je majhni skupini znanstvenikov v tretjem poskusu uspelo prebiti skozi močvirja tajge in doseči prizorišče eksplozije.

Opustošeno območje je bilo veliko kot Moskva. Zoglenele so cele črede severnih jelenov in vsa drevesa na območju s premerom šestdeset kilometrov je tako rekoč izruvalo s koreninami vred; po tleh so ležala kot špice velikega kolesa. Koliko članov nomadskih plemen je izginilo v tej katastrofi, ne ve nihče.

Prostor je bil posejan z velikimi območji, golimi kakor kraterji. Površina, velika približno tri tisoč kvadratnih kilometrov, je bila polna ožganih in izruvanih dreves. Očividci, ki so živeli petinsedemdeset kilometrov od središča dogodka, so govorili o ogromni ognjeni žogi, ki je poletela čez nebo – tako svetla, da se je sončna svetloba v primeri z njo zdela temna.

Po nebu naj bi letelo ognjeno telo in puščalo veliko svetlo sled. V tristo kilometrov oddaljenem mestu Kirensk so ljudje videli ognjen steber, ki mu je sledilo več gromov in strašanski tresk. Več opazovalcev je poročalo o dimnem stolpu v obliki gobe, ki se je dvigal več kilometrov  visoko v nebo.

Atomska eksplozija?
Se je zgodila atomska eksplozija, in to skoraj štirideset let pred Hirošimo? Nekateri raziskovalci so razvili neverjetno teorijo, da se je vesoljska ladja z drugega planeta poškodovala pri vstopu v Zemljino atmosfero. Pri tem se je nuklearno gorivo pregrelo in prišlo je do atomske eksplozije. Nekaj dodatnih dogodkov, ki se običajno pojavijo ob atomski eksploziji, je dokaz, da to morda ni bilo povsem nemogoče:

- vznemirilo se je zemeljsko magnetno polje,
- vzorec razdejanja je bil podoben,
- opazili so mutacije rastlin,
- našli so trinitite – majhne zelene kroglice stopljenega prahu – vsebovale so sledove kovin, ki jih ni najti okrog Tunguške in jih tudi ni v običajni sestavi meteoritov.

Druge teorije
Kot pri vseh nepojasnjenih skrivnostih tudi pri tunguški obstaja cela vrsta nenavadnih razlag in teorij:

- teorija o kometu, ki naj bi zašel v Zemljino atmosfero in se ob tem tako pregrel, da je eksplodiral;
- teorija o antimateriji: v našo atmosfero naj bi prišla snov, sestavljena iz elektronov. Ob stiku z atomi običajne materije je prišlo do pošastne eksplozije;
- teorija črnih lukenj: njihova gravitacijska sila naj bi bila dovolj močna, da bi preprečila uhajanje svetlobe, tako da predmetov ni mogoče videti. Takšna črna luknja naj bi zadela Sibirijo;
- teorija o meteoritu: najbolj priljubljena med vsemi. Zavračali so jo, ker ni bilo pravega kraterja, ki ga običajno naredi meteorit. Pozneje pa so ugotovili, da lahko meteorit, ki je v glavnem sestavljen iz plinov, eksplodira šele tik pred padcem na zemljo. Povzroči ogromno škodo, vendar ne napravi kraterja.

Če povzamemo, pred nami je še ena stvar, ki je nikoli nismo v celoti razložili. Samo predstavljamo pa si lahko, kaj bi se zgodilo, če bi predmet padel na kakšno velemesto ali zelo gosto naseljeno območje.