Vlak Orient express

Dragi pilovci, imate radi vlake? Njihova zgodovina je zanimiva. Verjetno najbolj znana pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie je v znameniti knjigi Umor na Orient ekspresu, ki jo je napisala leta 1934 v nekem hotelu v Istanbulu, vlak s tem imenom ovenčala s svetovno slavo, čeprav tega pravzaprav ni potreboval. Že sam po sebi je bil dovolj slaven. Štirideset let pozneje so točno ob obletnici nastanka knjige posneli zelo uspešen film z Albertom Finneyem v vlogi zvitega in pametnega belgijskega detektiva Hercula Poirota. Njegova novejša različica (remake) iz leta 2017 je lažje dostopna, žal pa ne dosega kvalitete originala.

Umor v Orient ekspresu

Kaj pravi zgodba? Detektiv Hercule Poirot, glavni junak cele vrste detektivk Agathe Christie, se mora nujno vrniti iz Istanbula v London. Vkrca se na vlak, ki vozi čez celotno Evropo. Vlakovna kompozicija obtiči v snežnih zametih na poti čez Hrvaško blizu mesta Vinkovci. Zgodi se umor in Poirot med potniki na vlaku išče morilca. Za knjige Agathe Christie je značilno, da na zadnjih straneh detektiv razloži, kako je z logičnim sklepanjem razkrinkal morilca. Tako je tudi tokrat. Lahko vam povem, da je razplet resnično nepričakovan in ponuja bralcu knjige ali gledalcu filma velikansko presenečenje. Več vam ne smem izdati. Če ugotovite morilca pred končno Poirotovo razlago, ste si prislužili največjo škatlo čokoladnih piškotov. Poskusite, ne boste razočarani nad zgodbo (pa nad piškoti tudi ne).

Vlak London–Istanbul    

Omenjena knjiga in film imata dva enakovredna glavna junaka. Prvi je seveda detektiv Poirot, drugi pa je vlak, v katerem se dogaja celotna zgodba. To ni običajen vlak. Je Orient ekspres, verjetno najslavnejši vlak, ki je kadarkoli vozil po Evropi. Rekli so mu vlak kraljev in vohunov. Vse dogajanje v zvezi z njim zlahka strnemo v tri besede: razkošje, pustolovščine in romantika. Vlak je delo Georgesa Nagelmackersa, sina belgijskega bankirja, ki mu je uspelo v Evropo prinesti razkošje ameriških vlakov. Povezoval je velemesti na dveh različnih koncih Evrope: London in Istanbul. Na začetku je to potovanje trajalo štirinajst dni. Potek poti preko starega kontinenta, kot tudi rečemo Evropi, se je iz obdobja v obdobje razlikoval, kar si lahko ogledate na našem zemljevidu. Orient ekspres nikoli ni bil en sam vlak, vendar so vse njegove različice nosile slavno ime. Prvotna pot z začetkov v letu 1883 je potekala iz Pariza preko Münchna, Dunaja, Budimpešte in Bukarešte v Istanbul, mesto, ki so ga tudi v novejšem času ljudje radi imenovali Konstantinopel ali po naše Carigrad.

Najznamenitejša je različica poti, ki je potekala iz Pariza, nato skozi predor Simplon v Alpah preko Milana, Benetk, Beograda in Sofije do Istanbula. Tukaj je vozil vlak z imenom Simplon Orient ekspres. Ste uganili, kje je ta slavni vlak imel eno do postaj med Benetkami in Beogradom? Prav imate, ustavljal je v Ljubljani.

Prav Simplon je bil vlak, na katerega je v zadnjem hipu pred njegovim odhodom iz Istanbula vstopil Poirot in potem raziskoval skrivnostni umor. Na ta isti vlak pa je v knjigi Iz Rusije z ljubeznijo svojega glavnega junaka postavil tudi angleški pisatelj vohunskih romanov Ian Fleming. Veste, kdo je bil njegov junak? James Bond, seveda. Tako je vlak dobil vlogo še v eni filmski zgodbi, saj je znano, da so filmi o Jamesu Bondu presegli uspeh Flemingovih knjig.

Anglež Robert Baden-Powell pa ni bil literarni lik, temveč resnični vohun. Nad Orient ekspresom je bil resnično navdušen, saj je vlak njegovo delo močno olajšal. Najbolj slovit od vseh vagonov tega vlaka je bil tisti s številko 2419, v katerem so ob koncu prve svetovne vojne Nemci podpisali predajo. Ko se je leta 1940 zgodba obrnila, so v istem vagonu predajo pred Hitlerjem podpisali Francozi. Nemci so nato vagon zmagoslavno odpeljali v Berlin, kjer pa ga je dal Hitler ob svojem porazu razstreliti.

Kako je bilo potovati z Orient ekspresom?

S tem vlakom so potovali detektivi, vohuni, člani kraljevskih družin, filmski zvezdniki, pisatelji, predvsem pa pustolovci in bogataši. Udobno in razkošno potovanje jih je tako vznemirjalo, da je Orient kmalu vozil dvakrat na teden. Zdaj potovanje ni bilo več mučno in naporno, uživali so v luksuznem hotelu, ki jih je prenesel na drug konec Evrope v sedeminšestdesetih urah.

Ves čas so lastniki vlaka izpopolnjevali spalne vagone, ki so bili sprva obiti z lesom. Nočni postelji, prekriti s svileno posteljnino in volnenima odejama, so podnevi spremenili v udobna kavča, med katerima so postavili mizico in fotelj. Iz spalnice je nastal dnevni prostor. V jedilnici so gostom stregli na izbranih porcelanastih krožnikih, s katerih so jedli s srebrnim priborom. Ti drobni znaki udobja so danes razstavljeni v majhnem muzeju na železniški postaji Gari Sirkeci blizu mosta Galata v Istanbulu, kjer je Orient ekspres začenjal svojo pot.

Stene vagonov so krasili dragoceni gobelini in umetniške slike, opremljeni so bili z usnjenimi sedežnimi garniturami, nad mizami so se svetlikali kristalni lestenci. Spalni vagoni so imeli tudi kabine za prhanje. V njih so se lahko osvežile mnoge dive z zvenečimi imeni, ko so bile vohunka Mata Hari, igralki Marlene Dietrich in Brigite Bardot ter monaška kneginja Gracia Patricia, ki je bila nekoč slavna igralka Grace Kelly. Potovanje s tem vlakom je postalo stvar prestiža, kar pomeni, da si se moral peljati z njim, če si hotel nekaj pomeniti v tedanjem svetu.

Z razvojem letalskega prometa je Orient ekspres doživel usodo čezoceanskih parnikov (tudi o njih bomo kmalu pisali). Niso ga več potrebovali, počasi je zatonil v pozabo. Le sem in tja se po evropskih tirih še zapelje njegova muzejska različica, ki premožnim omogoča spoznati blišč nekdanjega potovanja.