Barjanski okarček in njegova nova priložnost

Za marsikoga med nami je sprehod po barvitem majskem travniku posebno doživetje. Cvetoče trave in druge travniške rastline privabljajo različne opraševalce, ki imajo v tem času največ dela; seveda pa travnik privablja tudi številne druge žuželke. Žal pa je nekoč zelo glasna brenčeča glasba teh drobnih živali vedno tišja, saj je izginjanje vrst žuželk zelo skrb vzbujajoče. Kljub vsemu pa v to žalostno zgodbo o izumiranju včasih posije tudi žarek upanja. In tak žarek je metulj barjanski okarček.

Brez žuželk bi bilo življenje na našem planetu zelo drugačno
Žuželke predstavljajo več kot polovico vseh vrst organizmov na kopnem, če seveda iz tega seznama izvzamemo skoraj neskončno število vrst našemu očesu nevidnih mikroorganizmov. Zasedle  so vsa življenjska okolja, kjer je življenje mogoče – najdemo jih v polarnih območjih, puščavah, vodah. Posamezne vrste prenesejo zmrzali, nekatere hudo vročino. Nekatere žuželke preživijo večino življenja v telesu živalskih gostiteljev kot zajedavci, druge na rastlinah, ki jih uporabljamo za hrano. Nekatere vrste letijo, druge plavajo, spet tretje se plazijo. Čebele, ose, mravlje so razvile zapletene vzorce socialnega življenja. Neverjetna raznolikost žuželk se kaže v vonju, strupenih izrastkih ali kamuflažnih oblikah ali barvah. Žuželke so pomemben del prehrane ptic, plazilcev, dvoživk, rib in drugih žuželk. Čeprav nekatere vrste žuželk ljudje obravnavamo kot nam škodljive ali celo zdravju nevarne organizme, pa je njihov prispevek velikanski: hranijo se z ostanki poginulih živali, oprašujejo rastline, izdelujejo med ali so preprosto nepogrešljiv člen v prehranjevalnih verigah.

Metulji so med najbolj preučevanimi skupinami žuželk
Pogled na pisanega metulja skoraj nikogar ne pusti povsem ravnodušnega in to je pomemben razlog, zakaj o njih morda vemo več kot o številnih drugih skupinah žuželk. Po vsem svetu vključno s Slovenijo jih že desetletja spremljajo v zelo dobro pripravljenih programih. Rezultati teh raziskav so pokazali, da so metulji pomemben pokazatelj stanja okolja, saj se zelo hitro odzovejo na spremembe. Velikansko upadanje raznovrstnosti metuljev so zaznavali že od sredine 19. stoletja. Število predstavnikov vrst metuljev pa se je zmanjšalo kar za 39 odstotkov od leta 1990. Ne seznamu ogroženih vrst evropskih metuljev je med 482 vrstami ogroženih 8 odstotkov in potencialno ogroženih 10 odstotkov.

Razlogi za ogroženost metuljev so enaki povsod
Zdaj že veste, da so dejavniki, ki prispevajo k ogroženosti živalskih vrst skoraj vedno posledica našega vplivanja na okolje in vključujejo izgubo življenjskega prostora, njegovo uničenje ali onesnaženje ter podnebne spremembe. Vse to ogroža tudi metulje.

Doselitev barjanskega okarčka je za zdaj zgodba o uspehu
Del Ljubljanskega barja med Igom in Podpečjo, Iški morost, je zavarovan kot naravni rezervat ohranjanja edinstvenih mokrotnih travnikov, na katerih živi kar 89 vrst pisanih metuljev. Med njimi pa že dolgo, do lanskega leta, niso več videli barjanskega okarčka. Do  leta 1990 je bil razširjen po celotnem Ljubljanskem barju, od leta 2001 pa le še na njegovem jugovzhodu, kjer je ostalo še 400 do 500 posameznih metuljev. Vzrok za izginotje je bilo več kot 90-odstotno zmanjšanje njegovega življenjskega prostora zaradi povečanega kmetijstva.

Znanstveniki iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti so skupaj z upravljavci Iškega morosta leta 2019 začeli načrtno izboljševati razmere za življenje barjanskega okarčka in njegovo sočasno gojenje za namene doselitve. S tem naj bi obogatili zdesetkano populacijo. Iz narave so odvzeli šest samic metulja in jih gojili v posebno prilagojenih prostorih. Samice so izlegle jajčeca, raziskovalci pa so budno spremljali razvoj gosenic in njihovih bub. Bube so nato prenesli v naravo, nekaj na območje naravne populacije, nekaj pa v Iški morost. Prvi metulji so se uspešno izlegli lani, nove bube pa bodo prenesli v naravo tudi letos.

Kot pravijo znanstveniki, je tako ponovno uvajanje barjanskega okarčka nazaj v naravo edini možni ukrep za preprečitev izumrtja te vrste v Sloveniji. Je tudi prvi primer ponovne naselitve metulja v Sloveniji in eden redkih v Evropi.