Jazbec in vse njegove podzemne skrivnosti

Prepričana sem, da ga ni med vami, ki ne bi poznal jazbeca. Na vprašanje, ali ga je kdo razen v slikanicah ali živalskem vrtu že kdaj srečal, pa bi bilo pritrdilnih odgovorov verjetno precej manj. Naša slovita pesnica Svetlana Makarovič v eni svojih živalskih pesmic pravi takole: Zvohal je naš znanec jazbec, ki se ima za siromaka, da je že koruza zrela, ko da le na njega čaka. Iz pesmice bi lahko sklepali, da je koruza tisto, kar imajo jazbeci najraje. Pa je to res? Da bi o jazbecu in njegovih navadah izvedeli več, kar skupaj pokukajmo v njegovo skrivnostno življenje.

Kopač iz družine kun

Jazbec je zver iz izjemno številčne družine kun. Kune živijo na tleh, nekatere plezajo, nekatere, na primer vidre, so vodne. Med kunami pa so tudi kopači, kot so jazbeci. Jazbec ima močno čokato telo. Njegova telesna masa se med letom spreminja – spomladi tehta med 7 in 13 kilogrami, pred zimskim spanjem pa se lahko njegova teža poveča do 17 kilogramov. Na izrastišču repa ima dišavne žleze, ki izločajo tekočino izjemno močnega vonja.

Jazbine so dom in prostor za druženje

Jazbec je nočna žival, ki dneve prespi v rovih – jazbinah. V resnici si jazbeci izkopljejo pravi podzemni sistem, ki je dolg od 35 pa do 80 metrov. Vanj vodi več vhodov in je predeljen v več prekatov. Med kopanjem premaknejo na tone prsti. Deli jazbin vključujejo tudi rove, ki so jih skopali njihovi predniki pred stoletji. V podzemnih jazbinah živijo številne družine jazbecev, tako da je v eni jazbini lahko od 6 do 20 odraslih živali. Vsaka družina ima znotraj jazbine svoje prehode in gnezditvene prostore. Družinska enota ima tri spalne prostore, gnezditveni prostor pa je daleč od vhoda in lahko tudi več kot dva metra globoko. Nekateri prostori so namenjeni izključno igri. Zunaj jazbine si jazbeci pripravijo skupinska stranišča.

Jazbeci izjemno pazijo na čistočo svojih »stanovanj«. Iz jazbin odstranjujejo umazanijo in si več čas redno menjajo svežo steljo, sestavljeno iz trave, praproti, slame, listja in mahu. Na območjih, kjer zime niso hude, jazbeci občasno prekinejo zimsko spanje in ob sončnih dopoldnevih steljo celo odnesejo na plano, da se prezrači, in jo kasneje odnesejo nazaj. Preden se skotijo mladiči, je na vrsti pravo pomladansko čiščenje jazbine, s katerim preprečijo kopičenje zajedavcev. Če jazbec pogine v jazbini, drugi člani skupine prostor zapečatijo. Nekateri jazbeci celo odvlečejo poginule člane iz brloga in jih zakopljejo zunaj.

Jazbeci si včasih rove delijo tudi z lisicami in kunci, ki jih ščitijo pred drugimi plenilci.

Ni boljšega od divje ljubezni s svojo najdražjo

Samci in samice jazbecev pogosto vse življenje ostanejo skupaj. Parijo se v posebnem prostoru za parjenje znotraj podzemnega domovanja. Parjenje traja povprečno eno uro, med njim pa samec in samica proizvajata zvoke, ki so mešanica cviljenja, rezgetanja in predenja. So tako glasni, da po poročilu ene od angleških cerkva, pod katero je jazbina, motijo večerne maše.

A tukaj je še ena neverjetna posebnost. Jazbeci se ne parijo v določenem času leta. Samica lahko zarodke obdrži v nekakšnem začasnem mirovanju in njihovo ugnezdenje v maternico odloži za več mesecev. Na ta način se do 5 mladičev vedno skoti spomladi, ko je najprimernejši čas za njihovo preživetje. Po nekaj mesecih se osamosvojijo, a običajno ostanejo v družinski skupnosti. V naravi lahko jazbeci živijo približno 15 let.

Vsejedi mesojed

Čeprav so jazbeci zveri in tako praviloma mesojedi, so se postopoma prilagodili uživanju raznolike hrane. Hranijo se z deževniki, velikimi žuželkami, ne branijo se niti majhnih sesalcev, dvoživk in plazilcev niti mrhovine. Od rastlin pa imajo najraje žita, vključno s koruzo (vidite, da ima Svetlana Makarovič prav), plodove, kot so jabolka, hruške, slive, robide, borovnice, maline, češnje, jagode, želod, bukov žir in različni gomolji. Plen običajno pojedo na mestu ulova in ga redko prenašajo v brlog.

Temna plat življenja jazbecev

Čeprav so jazbeci običajno precej krotki, se silovito borijo, če so stisnjeni v kot. Marsikje so ljudje to izrabljali za zelo priljubljene krute zabave. Zanje so vzredili celo posebno pasmo psov – jazbečarje. Ulovljene jazbece so zaprli v zaboje, nato pa stavili, ali bo psu uspelo izbezati jazbeca iz njegovega skrivališča. V Angliji je nasprotovanje naravovarstvenikov privedlo do prepovedi tega početja že leta 1835.

Jazbece lovijo tudi zaradi kož, ki se že stoletja uporabljajo za izdelavo čopičev za britje, saj jazbečeva dlaka zelo dobro zadržuje vodo.