Kraljevi pingvin - eden od dveh velikih

V prejšnji številki Pila ste spoznali nekaj skupnih značilnosti zelo posebnih ptičev – pingvinov. Zdaj pa se vam javljam s skrajnega juga Južne Amerike, da vas popeljem na bližnje srečanje z edinstveno kolonijo kraljevih pingvinov prav v osrčje Ognjene zemlje. Kolonija je zelo posebna, saj je sorazmerno novejšega datuma. Približno 40 pingvinov domnevno s Falklandskih otokov je na območje priplavalo leta 2011 in se tam za stalno naselilo.

Pot na »konec sveta«

Iz zadnjega večjega mesta na skrajnem jugu Čila, Punta Arenasa, smo se po Cesti na konec sveta (špansko La Ruta del Fin del Mundo) pripeljali do Magellanove ožine – plovne poti, ki ločuje južnoameriško celino od otočja Ognjene zemlje. Ožina je najpomembnejši naravni prehod med Atlantskim in Tihim oceanom. Dolga je 570 kilometrov in na najožjem delu široka le dva kilometra. Čez ožino smo se prepeljali s trajektom in se znašli v južnoameriški pampi Ognjene zemlje.

To večinoma ravno, suho in izjemno vetrovno pokrajino preraščajo raznolike trave. Njihovi raznobarvni klasi, ki ves čas valovijo v vetru, dajejo skoraj puščavski krajini rumene do temno rdeče odtenke. Pampa se le v majhnem delu vzpne v nizke gričke, kjer je več vode in zato tudi malo več zelenih trav. Na jugu naše Zemlje pa je presenetljivo še nekaj. To je nebo, ki se navidezno kot modra kupola boči nad tabo. Na poti smo srečevali večje črede gvanakov, divjih sorodnikov udomačenih lam. Med številnimi ptiči smo se najbolj razveselili kralja gorstva Andi – kondorja.

Dom kraljevih pingvinov

Po nekaj urah vožnje smo prišli do danes zavarovanega območja, kjer živijo kraljevi pingvini. Njihovo domovanje obsega ozek pas tik ob morju, ki je predeljen z rečico. Kraljevi pingvini danes običajno živijo na subantarktičnih otokih, kot so Južna Georgia in Falklandski otoki. Arheološke najdbe pa kažejo, da so včasih živeli tudi na Ognjeni zemlji. Raziskovalci domnevajo, da so se odselili, ko so ljudje na območju naselili krave in ovce.

Današnja kolonija je verjetno del populacije, ki je z otokov migrirala na sever v iskanju ugodnih razmer za hranjenje in primerne obale za gnezdenje. Take selitve so običajne za pingvine, ki lahko potujejo na zelo dolge razdalje v iskanju hrane in gnezdišč. Današnja kolonija tu nima veliko naravnih plenilcev in območje nudi dovolj hrane. Po letu 2011 so se kraljevi pingvini začeli v koloniji razmnoževati in odraščati, kar je postopoma vodilo do ustalitve in prave stalne populacije.

Življenje na Ognjeni zemlji

Kolonija je enostavno dostopna in sorazmerno majhna, zaradi česar je izjemna biološka učilnica za preučevanje vedenja kraljevih pingvinov.

Ptice so izjemno družabne in z varne razdalje nekaj metrov smo lahko opazovali njihovo različnih zvokov polno igro.

Z odhodom na kopanje v reko so nam naredili neverjetno predstavo. Čeprav so v vodi tudi ribe, jih pingvini lovijo izključno na odprtem morju. V reki starši le učijo mladiče plavanja in potapljanja. V njej pa se tudi hladijo, saj je tistih zunanjih 14 ali 15 °C zanje že zelo vročih. Povedali so nam, da je bilo poleti leta 2022 zelo toplo, okrog 20 °C, zaradi česar je poginilo več pingvinov. Znanstveniki ocenjujejo, da bo zaradi podnebnih sprememb v naslednjih 80 letih izginilo kar 70 odstotkov kraljevih pingvinov. Ne dviga se le povprečna temperatura, temveč izginjajo tudi zelo posebne ribe, s katerimi se hranijo. Tiste, ki ostajajo, pa večkrat končajo v mrežah komercialnih ribičev namesto v kljunih pingvinov.

Kraljevi pingvini so zelo podobni svojim bratrancem

Kraljevi pingvini zelo spominjajo na le nekoliko večje sorodnike ­– cesarske pingvine. Prav tako so ozaljšani z ognjeno oranžnim okrasjem na vratu, glavi in kljunu. Visoki so od 70 do 100 centimetrov in tehtajo od 9 do 18 kilogramov. Samice in samci so si podobni po videzu, a so samci malo večji in se drugače oglašajo. Mladiči imajo zelo dolg kljun in gost temno rjav puh. Po prvi menjavi perja so že podobni odraslim, a so malo manj živo obarvani.

Hranijo se v glavnem z ribami, sipami in mikroskopsko majhnimi rakci – krilom. Najraje pa imajo male globokomorske ribe trnkarice. Pri lovu se običajno potapljajo do 100 metrov globoko, občasno tudi do 300 metrov. Plavajo s hitrostjo do 10 km/h.

Njihovi glavni plenilci so orjaški viharniki, govnačke, morski leopardi in orke. Medtem ko viharniki in govnačke v glavnem plenijo jajca in mladiče, morski leopardi in orke lovijo odrasle pingvine.

Parjenje, leženje jajc in vzgoja mladičev so najpomembnejše naloge

Kraljevi pingvini se začno pariti, ko so stari od pet do šest let. V vsaki sezoni se parijo le enkrat in za tisto paritveno obdobje ostajata samica in samec zvesta drug drugemu. Samica izleže eno samo hruškasto oblikovano jajce, ki je najprej mehko in kasneje otrdi. Oba starša sedita na jajcu 55 dni. Menjavata se na 6–18 dni. Z nogami ga vzdržujeta v ravnotežju, grejeta pa ga z valilno vrečo, ki jo sestavlja trebušna koža. Izlegli mladič je 30–40 dni popolnoma odvisen od staršev tako za hrano kot zagotavljanje toplote. Starša se menjavata pri ogrevanju in lovljenju rib. Preden ribo ponudita mladiču, jo delno prebavita in nato izbljuvata v njegova usta. Mladič je za prvi izlet na morje pripravljen šele po 16 mesecih.

Lahko so tudi kurjava

Do zgodnjih dvajsetih let 20. stoletja so kitolovci skoraj iztrebili populacije kraljevih pingvinov. Razlog se z današnjega vidika zdi prav grozljiv. Ker na subantarktičnih otokih ni dreves, kitolovci niso imeli lesa za kurjavo. Namesto tega so skurili na milijone kraljevih pingvinov, ki so zelo mastni in dobro gorljivi. V preteklosti so jih ljudje lovili predvsem zaradi podkožnega maščevja, olja, mesa in perja. Danes so strogo zaščiteni.